Janja Roblek: "Sodniki nismo uperjeni proti vladajoči politiki."

Stavka bi bila blamaža za vlado

Poleg zdravnikov in učiteljev tudi sodniki od vlade zahtevajo višje plače. 8. aprila so po sodiščih zato potekali protestni shodi, sodniki pa so odločeni, da bodo s svojimi zahtevami vztrajali do konca. Možna je tudi stavka ... Janja Roblek, predsednica Slovenskega sodniškega društva

Vladi smo dali čas do 8. maja, da pripravi zakonski predlog, sicer se bomo morali odločati, čeprav težko, tudi o skrajnem orožju - stavki. Mislim, da bi bila stavka huda blamaža za vlado in parlament, bila bi izraz nerazumevanja oziroma nepripravljenosti razumeti osnovne temelje vsake demokratične družbe.

Ko smo vas leta 2005 zadnjič povabili na pogovor za Gorenjski glas, so sodnikom oporekali trajni mandat. So te kritike še žive?

»Trenutno vprašanje trajnega mandata ni odprto, ker je zapisan v ustavi, in dokler bo ustava nespremenjena, bo tako ostalo. Seveda pa se vsake toliko časa pojavijo predlogi nekaterih političnih strank in nevladnih organizacij, naj se trajni mandat ukine. Trajni mandat, še enkrat poudarjam, zagotavlja slovenskemu državljanu neodvisnega sodnika. To je bistveno za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.«

A ravno zaradi trajnega mandata sedaj vlada nasprotuje vašim zahtevam, to je izenačevanju plač sodnikov s plačami poslancev in ministrov, ker imajo ti omejen mandat in zato negotovo zaposlitev ...

»O tem je že odločalo ustavno sodišče, ki je reklo, da ne trajanje mandata ne način izvolitve nista primerna argumenta, da so razlike v razvrstitvi v plačne razrede med sodniki in poslanci tako velike.«

 

Splošna javnost zadnja prizadevanja sodnikov razume zgolj kot zahteve po višjih plačah. Ima prav?

»Ne gre samo za plače. Gre za celoten materialen položaj sodnika, za razmerje med različnimi vejami oblasti in za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic, ki jih zagotavljajo mednarodne konvencije. Eden od bistvenih temeljev je tudi ekonomska neodvisnost sodnika, ki se zagotavlja z nivojem plač, z uvrstitvijo sodnikov v primerne plačne razrede. Na žalost živimo v času, ko edino ekonomski položaj določa ugled in spoštovanje nekega poklica v družbi, tudi sodniškega.«

 

Koliko časa se sodniki že prizadevate za ureditev plačnih razmerij?

»Prizadevanja za boljše plače potekajo že od leta 1999, ko je parlament v prizadevanju za vsesplošno varčevanje sprejel javnosti zelo všečen sklep o dvajsetodstotnem znižanju osnove osebnih dohodkov vsem javnim funkcionarjem – torej vsem ministrom, poslancem in sodnikom. Znižanje se je na koncu udejanjilo samo pri sodnikih, kajti poslanci so si nato dodelili enajstodstotni splošni dodatek in različne dodatke za vodenje in sodelovanje na sejah odborov in tako naprej. Tudi pri ministrih se znižanje plač zaradi raznih dodatkov ni nikoli spoštovalo. Pri sodnikih pa takšnih dodatkov ni bilo, zato ni čudno, da so se nam plače od decembra 1997 do decembra 2007 znižale kar za 35 odstotkov. Z novo plačno reformo se stanje ni izboljšalo, prej poslabšalo, čeprav smo utemeljeno pričakovali, da bodo naše plače postale primerljive s plačami ostalih funkcionarjev. Na to ne moremo več pristati.«

 

Kakšni so argumenti za vaše zahteve?

»S plačno reformo je bil s 1. januarjem sodnikom znižan dodatek na delovno dobo z 0,5 odstotka, kolikor ima še sedaj gospodarstvo, na 0,3 odstotka. Za razliko od normalnih držav, kjer določbe veljajo za naprej in ne za nazaj, je zakon o sistemu plač v javnem sektorju določil, da se znižanje dodatka obračunava tudi za nazaj. Od tod naša zahteva, da se znižanje dodatka na 0,3 odstotka obračunava od 1. januarja letos naprej, nikakor pa ne za nazaj. Ostali zahtevi sta dodatek za nezdružljivost sodniške funkcije in da mora že osnovna plača sodnikom zagotoviti neodvisnost poklica. Sodnikom namreč ni dovoljeno, in prav je tako, da poleg svojega dela opravljajo še kakršnokoli pridobitniško dejavnost. Z ničimer torej ne morejo izboljšati svojega gmotnega položaja, zato mora biti plača takšna, da bo omogočala normalno življenje, ki je primerno statusu sodnika in bremenu njegove odgovornosti.«

 

Kakšna pa je trenutno povprečna plača sodnika?

»Na sodnem svetu so izračunali, da je povprečna sodniška plača nekje med 1.500 in 1.600 evri neto. Glede na to, da je največ okrajnih sodnikov, ki imajo plačo med 1.100 in 1.200 evrov neto, je vprašanje, ali izračuni držijo. A če so pravilni, potem je moja plača okrožne sodnice nepolnih sto evrov višja od povprečne plače, s tem da imam osemnajst let delovne dobe in od tega sem šestnajst let sodnica.«

 

In koliko bi morala znašati osnovna sodniška plača? V sodniškem društvu ste verjetno razpravljali tudi o tem ...

»V razpravah med sodniškim društvom, vrhovnim sodiščem in sodnim svetom smo se sporazumeli, da bi bil primeren izhodiščni razred 45, če pa upoštevamo še prelitje dodatka sodniške nezdružljivosti v plačne razrede in ostale zahteve, potem bi moral biti izhodiščni razred za okrajnega sodnika 50. plačni razred, kar bi bilo okoli 1.800 evrov neto in bi pomenilo primernejšo ekonomsko varnost. Sedaj je izhodiščni razred za okrajnega sodnika 40. plačni razred, medtem ko je najnižje uvrščen poslanec v 55. razredu. Za nas je seveda še vedno prioriteta, da se vprašanje sodniških plač in napredovanj uredi s posebnim zakonom o sodniški službi, kakor država to ureja pri vojakih. Sodnik je namreč precej specifičen poklic in tudi v drugih državah ima posebno mesto.«

 

V sedanjem plačnem sistemu je vgrajeno nagrajevanje sodnikov po delovni uspešnosti, proti kateremu sodniško društvo protestira. Zakaj?

»Sodniško društvo je že od vsega začetka proti nagrajevanju storilnosti vsakega posameznega sodnika, kvečjemu podpiramo nagrajevanje neke enote, kot je na primer sodišče. Nagrajevanje storilnosti načenja neodvisnost sodnikov, saj se lahko zgodi, da bo sodnik zavračal nove dokazne predloge samo iz razloga, da hitreje zaključi postopek in si tako izboljša finančni položaj. S tem bi se načelo zaupanje v pravno državo. Javnost mora jasno vedeti, da sodniki ne sodimo zaradi denarja, zahtevamo pa položaj, ki nam pripada in je primerljiv z drugimi vejami oblasti, kakor se je izreklo tudi ustavno sodišče.«

 

Pa vendar je splošno mnenje, da so slovenska sodišča premalo učinkovita, sicer se ne bi soočala s sodnimi zaostanki ...

»Nekaj je treba razjasniti. Odprava sodnih zaostankov z naslovom Lukenda je vladni projekt, ki pa ne bi dajal nobenih rezultatov, če sodniki že davno prej, brez kakršnekoli vladne proklamacije o odpravi sodnih zaostankov, ne bi vlagali maksimalnih naporov v reševanje zaostalih zadev. Učinkovitost sodnega sistema sicer javnost meri s tem, ali so izvršbe opravljene ali so v kazenskem postopku izrečene kazni izvršene. Javnost se počuti varno, če ima zagotovilo, da bo sodišče pravočasno zaščitilo njene pravice.«

 

Smo v volilnem letu, ko se najbrž splača glasneje zahtevati višje plače ...

»Vedno znova poudarjamo, da zahteve sodnikov niso naperjene proti tej vladi, ampak so samo posledica neizpolnitve odločbe ustavnega sodišča iz leta 2006 in neizpolnitve zavez, ki jih je dala že ena izmed prejšnjih vlad. Mi bomo vztrajali pri svojih zahtevah ne glede na to, kdo bo po volitvah na oblasti, menimo pa, da je naloga te vlade, ki je uvedla plačno reformo, da jo izpelje do konca in jo ustrezno popravi. Da je tega sposobna in voljna, če seveda hoče, je pokazala v zadnjih pogajanjih z zdravniki. Argument, da denarja ni, ne vzdrži.«

 

Minister za javno upravo Gregor Virant ne namerava prisluhniti sodniškim zahtevam. Se torej obeta prva sodniška stavka?

»Tudi tega ne moremo izključiti, saj se naše zahteve zares podcenjuje. Naj še enkrat poudarim, da nismo uperjeni proti vladajoči politiki, ampak samo zahtevamo izvršitev odločbe ustavnega sodišča po primerljivosti plač med predstavniki treh vej oblasti. Vladi smo dali čas do 8. maja, da pripravi zakonski predlog, sicer se bomo morali odločati, čeprav težko, tudi o skrajnem orožju - stavki. Mislim, da bi bila stavka huda blamaža za vlado in parlament, bila bi izraz nerazumevanja oziroma nepripravljenosti razumeti osnovne temelje vsake demokratične družbe. To nas pa resnično skrbi.«

 

Resorni minister Lovro Šturm vam je v sredo ponudil začasno rešitev in v okviru nje dodatnih šest milijonov evrov za sodniške plače. Ste zadovoljni?

»O sprejemljivosti ponudbe se bomo odločali v petek na seji glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva. Za nas je še vedno na prvem mestu trajna rešitev, torej sprememba zakona. Ugovora, da se zakona do volitev ne da sprejeti, ne sprejemamo, saj vemo, da se da zakone sprejemati tudi čez noč, samo če obstaja volja in pripravljenost. V petek (danes) bo znana odločitev.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 26. maj 2009 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 26. maj 2009, št. 41

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 18. april 2008 / 07:00

Kranj v barvah Finske

Kranj - Zavod za turizem Kranj v okviru projekta Barve Evropske unije tokrat predstavlja Finsko. V sredo so v Kranjski hiši odprli razstavo Finska skozi otroške oči učencev Podru...

Zanimivosti / petek, 18. april 2008 / 07:00

Ob starih še nove igrače

Jezersko - V knjižnici na Jezerskem bo do konca aprila razstava starih igrač. Pripravili sta jo Mija Murovec in Maja Lesar. Razstavljenih je okoli 40 predmetov, od...

Kultura / petek, 18. april 2008 / 07:00

Revija mladih godalcev

Danes, v petek, in jutri, v soboto, bo v Radovljici potekala 8. revija godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol.

Slovenija / petek, 18. april 2008 / 07:00

Zdravniška stavka odpovedana, sodniška ne

Ljubljana – Z današnjih podpisom sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev in posebnem tarifnem delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike je bil izpolnjen pogoj za doko...

GG Plus / petek, 18. april 2008 / 07:00

Peti impresionist Avgust Berthold

Od 23. aprila letos do 8. februarja prihodnje leto bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled velika razstava Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, na kateri bo razstavljenih več kot tristo...