Prva Izbruhova Akademija

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 15. april 2008 / 06:00

Na Izbruhovem kulturnem Bazenu v Kranju so razpravljali o globalni temi - Tibetu.

Kranj - Na Izbruhovem kulturnem Bazenu v Kranju so v četrtek poskrbeli za aktualen večer z zanimivimi gosti. Na temo »Tibet: včeraj. danes! jutri?« so udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil Samo Košnik, razpravljali s tibetanskim menihom Gelongom Lodreujem, predstojnikom Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Alešem Črničem in članom Društva za podporo Tibetu Gregorjem Erjavcem. Organizator večera, Alternativno kulturno društvo (AKD) Izbruh, je povabil tudi predstavnika kitajskega veleposlaništva v Sloveniji, a ni prišel. Razpravljavci so se osredotočili na zgodovinsko ozadje, trenutno politično in družbeno atmosfero v Tibetu in razmišljali o perspektivah Tibetancev v prihodnjih desetletjih.

S tibetanskim večerom so Izbruhovci odprli novo poglavje dogajanja na starem kranjskem bazenu in ga poimenovali Izbruhova Akademija. »V organizaciji Alternativnega kulturnega društva Izbruh imamo veliko kulturnih prireditev, razstav, predavanj, želeli pa smo še več vsebine, predvsem take, ki bi aktualne teme prikazale z drugega, za medije in ostale tri veje oblasti morda manj zanimivega zornega kota. To bodo redna tedenska srečanja s strokovnjaki in akterji družbenega dogajanja,« je povedal vodja projekta Izbruhova Akademija Samo Košnik, in nadaljeval: »Na Bazen prihajajo ljudje, ki hočejo veliko vedeti in so lahko zanimivi sogovorniki strokovnjakom na določenih področjih. To je bila prva okrogla miza, po koncu so ljudje spraševali, kaj bo naslednja stvar, kdaj bo …, in to nam je dalo res velik zagon. V prihodnje bomo predstavili problematike, kot so na primer brezdomstvo (Kralji ulice), subkulture in njihovo mesto v družbi, propadanje socialne države in številne podobne teme. Na tem mestu bi se zahvalil Mestni občini Kranj za moralno in materialno podporo.«

Lokacija starega kranjskega bazena je še vedno v denacionalizacijskem postopku, zato ni jasno, ali bodo Izbruhovci na dolgi rok lahko ostali v Bazenu. »AKD Izbruh še vedno deluje v zasedenih prostorih in s svojo dejavnostjo dokazuje, da urejenost papirjev ni nujni pogoj za razvoj zdravih vsebin. Denacionalizacijski postopek pa je že leta na mrtvi točki,« je povedal Košnik. Zaradi nerešenega lastništva so na Bazenu še vedno brez vode, elektrike, telefona, sanitarij. »Obstajasicer možnost selitve v druge prostore, a praksa kaže, da tovrstne spremembedelujejo rušilno. Le kdo bi lahko za sabo pustil tisoče ur prostovoljnega dela in se zadovoljil z nadomestkom?« je zaključil Samo Košnik.