Otroštvo te zaznamuje za vse življenje
(Deželne novice, 28. marca 2008)Gospa Alenka Vrabec Bole, cenjena kulturna delavka in novinarka, je v Deželnih novicah napisala kratek izpovedni prispevek o še bolj cenjenem Radovljičanu gospodu dr. Cenetu Avguštinu.
Radovljica je imela na različnih področjih delovanja mnoge velikane v svoji bogati zgodovini, med sodobnike vsekakor sodita tudi oba akterja navedenega zapisa. Oba tudi iskreno visoko cenim.
V prispevku se bom dotaknil želje gospoda Avguština, ki je dejal: »Res bi rad dočakal, da bodo uredili park ali pa graščinski vrt – kakor hočete. Park je že preveč spremenjen, da bi ga lahko vrnili v prvotno podobo. Spomenik bi lahko ostal …,« in tako dalje.
V Radovljici živim od rojstva, rojen sem v Kosmačevi hiši na sedanji Gorenjski cesti. Moji predniki so leta 1926 kupili grajsko vrtnarijo. Ded je uredil tudi cvetličnjak in na desetine toplih gred ter celotni grajski vrt polepšal z okrasnim grmičjem in drevjem. Bil je prvi med vrtnarji v tedanji kraljevini Jugoslaviji. Odlikovanje v lesenem okvirju visi v veži moje matere, devetdesetletnice, v Radovljici poznane vrtnarjeve Tončke. Vrtnarija je bila njeni družini vzeta leta 1948, tudi grajski vrt, ki ga ima družina v devetindevetdesetletnem najemu, torej do leta 2025.
Potomci slavnega vrtnarja in plemenite družine, ki je bila po vojni uničena, se borimo za vračilo nepremičnine. Zaman!
Spoštovani gospod dr. cene Avguštin, Vi dobro poznate to zgodbo, in Vi spoštovana gospa Vrabec Boletova, znate dobro sukati pero, mi potomci pa imamo voljo in željo, tudi vizijo, kako urediti grajski vrt po stari podobi. Skupaj z vajino pomočjo bi lahko uresničili željo spoštovanega gospoda dr. Avguština.
Za razgovor in stike sem vam vedno na voljo.
Mag. Mirko Macher