Od impresionistov v prihodnost

Razstavo z naslovom Loška krajina, v podobah zapisana je v Galeriji Loškega gradu v sredo odprl predsednik države dr. Danilo Türk.

V Galeriji Loškega gradu v Škofji Loki smo v sredo na pot, ki bo dolga do konca letošnjega leta, pospremili nedvomno osrednji letošnji razstavni dogodek v občini, ki so ga tudi tokrat pripravili v Loškem muzeju v sodelovanju s še nekaterimi sorodnimi institucijami in posamezniki. Na razstavi z naslovom Loška krajina, v podobah zapisana so na ogled izbrana dela 24 umetnikov, ki jih je pri ustvarjanju navdihovala tudi krajina Škofje Loke in okolice, ter obeh dolin. Razstava na neki način ponuja vpogled v kontinuiteto razvoja krajinskega slikarstva in fotografije na tem geografskem območju od impresionizma do današnjih dni. »Pokriva dobo stotih let razvoja likovne umetnosti na Loškem, ožje ali širše vezane s pojmom krajine, ki se nekje odraža bolj poetično kot konkretno, spet drugje pa nastopa v svoji ponotranjeni viziji, bodisi abstraktno ali magično realistično,« kot je mnenja direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, ki je poudarila, da razstavo posvečajo predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Da je tako prav, je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik dr. Danilo Türk, ki je hkrati dodal, da bo predsedovanje bržkone pozabljeno prej kot pa umetniška dela, ki so na razstavi na ogled. »Slovenci se zavedamo pomena, ki so ga imeli slovenski impresionisti, ki so v teh krajih iskali navdih za svoje umetniško ustvarjanje, za kreativnost, da so s svojo ustvarjalnostjo prenesli podobo Slovenije v svet in podobo slovenskega naroda v evropski kulturni prostor,« je povedal. Da je tudi sam v New Yorku, kjer je nekaj let živel in deloval, našel marsikakšno delo slovenskega slikarja iz tega časa, cenjeno in spoštovano, mogoče ne toliko po svojem poreklu, kot po svoji umetniški, estetski izraznosti.

Razstava se začne z deli impresionistov, zajame domače in druge slovenske umetnike, ki so na Škofjeloškem ustvarjali po drugi svetovni vojni, se »prelomi« s fotografskim delom, v katerem so vsekakor izstopajoča dela »petega impresionista«, kot se uveljavlja izraz za fotografa Avgusta Bertholda, in konča z deli sodobnih likovnih ustvarjalcev. »Škofja Loka je rojstni kraj moderne slovenske umetnosti, je gostoljubno mesto, ki je na začetku prejšnjega stoletja sprejela naše umetnike Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Mateja Sternena. Ti so izbrali krajinsko sliko namesto zgodovinskega, ali alegoričnega figuralnega slikarstva in s tem ugotovili, da je slovensko narodno prebujenje mogoče edino iz narave in ne iz zgodovine …,« je bila v kratki predstavitvi razstave po umetniški plati nekoliko provokativna dr. Nadja Zgonik. Poleg treh omenjenih impresionistov so na ogled še slike umetnikov, kot so: Gvidon Birolla, Avgust Černigoj, France Mihelič, G. A. Kos, Janez Sedej, Ive Šubic, Vida Fakin, Peter Adamič, Franc Novinc, France Slana, Andrej Jemec, Boris Jesih, Herman Gvardjančič, Berko, France Košir, Konrad Peternelj – Slovenec, Skupina OHO ter fotografov Avgusta Bertholda, Edija Šelhausa, Toneta Mlakarja in Tomaža Lundra. To je seveda le selektiven izbor umetnikov in njihovih del, ki nekako sodijo v koncept razstave, očitno pa je bilo težko zajeti vse, saj nekateri prav tako pomembni upodobljevalci loške krajine tokrat na razstavi tudi manjkajo.

Dodatek k razstavi je vsekakor zajeten katalog, oblikoval ga je Miljenko Licul, v katerem so predstavljena razstavljena dela, o pomenu škofjeloškega barbizona za slovensko likovno umetnost pa pišejo dr. Nadja Zgonik, dr. Andrej Smrekar, dr. Milček Komelj, dr. Sarival Sosič, dr. Barbara Jaki, besedila pa so prispevali še Jana Mlakar in Franc Podnar ter zapise o posameznih slikah in avtorjih Barbara Sterle Vurnik in Boštjan Soklič, slednji tudi urednik kataloga. Zanimiva in vsekakor pomembna razstava za Škofjo Loko, župan Igor Draksler jo je označil za enega pomembnejših kulturnih dogodkov v letošnjem letu v Škofji Loki, ki bo na ogled do konca leta. Če je župan povedal: »Škofja Loka je galerija narave, tokrat imamo na Škofjeloškem gradu naravo v galeriji,« mi dodajamo, da je razstava vsekakor zanimiva in vredna ogleda. Z njo se nam tako imenovana Loška krajina zdi še pomembnejša za zgodovino in prihodnost slovenskega slikarstva.