Slikar od jutra do večera

Peter Gaber je 28-letni akademski slikar s Svetja. Na Akademiji za likovno umetnost zaključuje magisterij na temo formalizirana gesta.

Medvode – Peter Gaber je mladi akademski slikar. Njegova dela so bila že nekajkrat razstavljena tudi v Medvodah. Redno sodeluje na natečaju Ex tempore v Sori, poznamo ga tudi kot ilustratorja otroške knjige Črkovnjak avtorja Jurija Marussiga. V svojem domačem ateljeju na Svetju je povedal več o svoji dosedanji slikarski poti.

Kdaj ste se navdušili nad slikanjem?

»Že ko sem bil majhen, star tri, štiri leta. Moj oče je ljubiteljski slikar, opazoval sem ga in slikanje me je še bolj pritegnilo. Po osnovni šoli sem želel na srednjo oblikovno šolo, vendar nisem bil sprejet. Očitno takrat še nisem dovolj dobro risal. Vpisal sem se na srednjo aranžersko šolo, ker je v programu prav tako imela risanje. Po koncu srednje šole sem nameraval na Akademijo za likovno umetnost (ALU), vendar z vidika motivacije to zame ni bilo ravno najboljše leto. Šel sem v vojsko, po prihodu domov pa se pod mentorstvom učitelja iz aranžerske šole začel pripravljati na sprejemni izpit na ALU in bil tudi sprejet. Študij slikarstva sem končal leta 2006 ter se takoj vpisal na magisterij, ki ga zaključujem.«

Kako poteka magisterij iz slikarstva?

»Vsaj zame je to nadaljevanje diplomskega slikanja. Naslov magisterija je Formalizirana gesta. Gestualno slikarstvo je že nekaj časa poznano. Z njim so začeli abstraktni ekspresionisti v Ameriki sredi 20. stoletja. Gesta naj bi bila sicer bolj spontana, pri meni pa je več kontrole, gesta je vnaprej načrtovana. Preštudiral sem tudi japonsko in kitajsko kaligrafijo, ker me je pritegnila vzhodnjaška senibilnost in natančnost.«

Zakaj ste se odločili za gestualizacijo?

»Moja najmočnejša točka na akademiji je bila risanje. Skozi to sem prišel do geste, ki je postal moj slikarski način risanja.«

Ste slikar. Pomeni to poklicanost, naučenost? Je pomembnejši talent ali šola, praksa?

»Talent je dober za začetek, za motivacijo, potem pa je pomembno predvsem delo. Na Akademiji za likovno umetnost sprejemajo tiste, ki jih opazijo skozi delo na sprejemnem izpitu, tiste, ki so bolj pridni. Zelo pomembno je, da se veliko dela, pomembna je kilometraža. Sicer pa menim, da ima prav vsak talent: ali za obliko, prostor, ali za barvo. Tudi, če pride nekdo in reče, da tega pa res ne zna, se na koncu izkaže, da zna, samo na drugačen način, na način, o katerem še ni razmišljal. Poklic slikarja je način razmišljanja. Prav v vsakem se da prebuditi ta talent za slikanje.«

Se s poklicem slikarja da preživeti?

»Nekaj slikarjev v Sloveniji dejansko živi od slikanja, na splošno pa se s tem težko preživi. Danes smo preplavljeni z različnimi podobami, poleg tega ljudje večinoma ne čutijo potrebe imeti doma umetniško delo. Kar se pa tiče biti slikar kot način življenja, pa to pomeni, da hodiš naokoli in opazuješ svet kot slikar. Doživljaš vsa svoja občutenja in na koncu iz tega nastanejo slike. Slikar si od jutra do večera, ne moreš iz svoje kože.«

Se v vaših delih čuti vpliv kakšnega slikarja?

»Zagotovo se čuti vpliv več slikarjev. To je normalna praksa. Potegne te zagotovo tudi način slikanja profesorjev, ki so me učili na akademiji. V času dodiplomskega študija je imel zelo močan vpliv name profesor Herman Gvardjančič. Ko sem videl njegove slike, me je potegnila njegova poteza. Tega se kar nisem mogel otresti in sem ga posnemal. Moj profesor je bil tudi Franc Novinc, ki ga na primer zaznamujejo žive barve.«

Kaj zaznamuje vaša dela?

»Če govorimo o akademskih slikah, torej tistih, ki jih slikam za magisterij, sem postal razpoznaven prav v formalizirani gesti. Še posebej v zadnjem času so oblike postale še bolj moje, izbral sem si tudi kolorit, ki mi bolj ustreza. Slikam pa tudi realistične slike, ilustracije, kjer pa bi lahko rekel, da še nimam tako močnega pečata, se še oblikujem.«

Kaj najraje slikate in od kod navdih?

»En vir navdiha je človeško telo, drugi pa gozd, drevesa. Včasih šele po končani sliki opazim, da se v njej pojavljajo oblike, ki izgledajo na primer kot deblo, krošnja, gozd. Večinoma pa slikam z akrilnimi barvami.«

Kako na vas vpliva medvoško okolje?

»Seveda vpliva. Živim v bližini tovarn in v mojih slikah se je pogosto pojavljala ta sivina. Okolje zagotovo vpliva na človeka. Tudi obdanost z gozdovi je super. Velikokrat grem na sprehod, v gozdu sem tudi že slikal in risal, delal skice za abstraktne slike. Če slikar zamenja okolje, se spremeni tudi njegova slika.«

Pred začetkom slikanja veliko razmišljate ali je vse bolj spontano?

»Vsaka slika, ki jo zastavim bolj »resno«, še posebej tiste za magisterij, je plod razmisleka. Ure in ure sedim pred sliko in razmišljam o naslednjem koraku. Po drugi strani pa lahko sliko naredim tudi zelo hitro. Takrat se čuti vpliv čustev, razpoloženja. Potegnejo me oblike, barve in se prepustim vzdušju.«

Kako na vas vplivajo sodobni trendi v slikarstvu?

»Sodobni trendi: to je zelo širok pojem. Najbolj sodoben trend je vračanje nazaj v fundamentalno sliko, v realizem, kar me vleče. Sodobni trend zagotovo vpliva na slikarja, izberem pa potem stvari, ki se mi zdijo za moje slikarstvo bolj relevantne. Določene stvari so mi blizu in so moje, druge pač ne toliko.«

Kako ovrednotite sliko, tudi od drugega slikarja?

»To je zelo kompleksno vprašanje, čeprav se sliši zelo preprosto. Na to temo imamo na magisteriju z mentorjem Tomažem Brejcem tudi debate na seminarjih. Danes je poplava podob, vsak slika, kar hoče, in težko je oporekati, kaj naj bi bilo tisto »pravo«. Formalna pravila: barvna teorija, pravila kompozije, po drugi strani pa spoznavanje konceptov so stvari, ki morajo biti v sliki prisotne. Obstajajo določena pravila, ki so bila jasna skozi celo zgodovino, v 20. stoletju pa so se navidezno malce zrahljala.«

Ste že imeli samostojno razstavo?

»Imel sem že kar nekaj samostojnih razstav, tudi v Medvodah: dvakrat v knjižnici, v preddverju Kulturnega doma, v občinski stavbi, slike imam razstavljene tudi v Ljubljanski banki. Sicer pa sem razstavljal še v Ljubljani in v Velenju.«

Ste bili za svoje slike že nagrajeni?

»Moje slike so bile nekajkrat nagrajene na Ex temporu v Sori, drugače pa se takšnih dogodkov niti ne udeležujem. Poleg Sore sem bil le še v Piranu, kjer pa nagrade še nisem dobil.«

Kje se vidite v prihodnje?

»Slikal bom verjetno še nekaj časa tukaj v domačem ateljeju, razstavljal pa, kjer se bo dalo. Upam, da bom lahko čimveč slikal in še naprej vodil tečaje slikanja.«

Kaj še počnete poleg slikanja?

»Poleg slikanja je tu še risanje, ilustracija, animacija. Izven likovnega sveta pa sodelujem v slovenskem tolkienovem društvu. To je društvo ljubiteljev del pisatelja J. R. R. Tolkiena. Poleg tega se družim s prijatelji, s katerimi gremo pogosto v naravo.«