Srečni čebelar

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 14. julij 2021 / 17:13

Matej Kolar s Kokrice je lani novembra srečal abrahama. Praznovanje ob rojstnem dnevu je prestavil na čas, ko bo to dovoljeno, ko se bodo ukrepi zrahljali. Tako ga je pripravil konec letošnjega junija. Prva rojstnodnevna presenečenja pa je doživel že novembra.

Slavljenec je bil rojen v Kranju, odraščal v Britofu, po osnovni šoli pa se je odločil, da bo šolanje nadaljeval na srednji gozdarski šoli v Postojni. Danes ima gozdarski tehnik sicer že 15 let manjše prevozniško podjetje, je aktiven član vokalne skupine Kokrčan, rad poprime tudi za harmoniko, po zanimivem naključju pa se je spoznal tudi s čebelarstvom in ga vzljubil. Je poročen in oče dveh otrok.

Abraham je Mateja Kolarja obiskal v času, ko smo ostajali doma, tako da so celo »ofiranje« delno prenesli na splet. Takrat so ga njegovi prijatelji in domači presenetili s kar dvema čebelnjakoma: velikim in malim, ki je bil namesto mlaja; za darilo pa je poleg velikega dobil še »fička«.

Kot smo že omenili, se je s čebelami srečal zaradi spleta okoliščin. Pred leti je namreč v Srbiji kupil za tovornjak panjev, ker je mislil, da jih bo v Sloveniji lahko prodal. Žal se to ni zgodilo in ni mu preostalo drugega, kot da se sam začne ukvarjati s čebelarjenjem – in tako se je začelo.

Danes je njegov čebelnjak tisti, ki ga lahko vidite, ko se vozite po glavni cesti skozi Bobovek proti Belam, Preddvoru ali Bašlju. Rahlo nerodnost pa jim je uspelo rešiti: stoji namreč ravno tam, kjer poteka meja med občinama Preddvor in Kranj. Zemljišče mu je odstopila ženina sestrična, preddvorska občanka, ki se je s kranjskim »sosedom« korektno dogovorila in zemljišče višje na travniku zamenjala za kranjski del.

Kolar je petdeset let sicer dopolnil lani novembra, na zabavo oziroma piknik na Polico pri Naklem pa povabil domače in prijatelje šele junija letos, ko so se ukrepi sprostili. V živo so zaigrali tudi Slovenski zvoki. Ni manjkalo hrane in pijače, s precej dobre volje so se presenečenja tudi tu nadaljevala. In eno izmed njih je bil osel. Namreč, ko se je ob letošnji deževni pomladi izkazalo, da novi čebelnjak kar naprej stoji v vodi, so prišli do zaključka, da bo treba za to najti rešitev. In po nekaj pivih je bolj za šalo kot zares nekdo pomislil, da bi lahko na zemljišču uredili odvodnjavanje in bi dobili pašnik za osle. Ideja se je ohranila in sorodstvo po ženini strani je tako abrahamovcu za darilo kupilo čisto pravega osla. Eden od nečakov pa je prišel še na idejo, da na praznovanje na Polico pripelje še svojo oslico. Zdaj je načrt, da bo po ureditvi travnika za čebelnjakom tam sčasoma prisotna malce večja čreda oslov.

Na zabavi pa je posebno vlogo odigral tudi »kimpež«. Padla je namreč stava in izzvani je ob desetih zvečer s »kimpežem« peljal s Police skozi mesto na Huje svojo najdražjo. Podvig je uspel in že naslednji dan je poraženec plačal večerjo za 15 oseb v Gostilni pri Bizjaku na Zgornji Beli.