Gorenjski banki se previdnost obrestuje v nemirnih časih

Za Gorenjsko banko je bilo tudi lansko leto uspešno, ohranila je svoj položaj na trgu in dosegla najvišji dobiček doslej. Delničarji lahko na skupščini, ki bo sredi maja, pričakujejo najvišjo dividendo doslej, zaposleni nagrado, bolnišnice donacijo.

Gorenjska banka je v zadnjih letih postala pojem uspešne banke, navsezadnje so jo angleški ocenjevalci že peto leto zapored razglasili za najboljšo slovensko banko, predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za bankirja leta v Sloveniji. Zategadelj je menjava na vrhu Gorenjske banke za marsikoga presenečenje, čeprav ni mogoče reči, da je odhod v pokoj po štiridesetih letih dela nepričakovan. Bolj gre za to, da odhaja prvi gorenjski bankir, ki Gorenjsko banko vodi že osemnajst let, in da se o tem v javnosti ni na dolgo in široko razpravljalo že vsaj nekaj let. "Vse je dogovorjeno, načrtovano," nam je zagotovil Zlatko Kavčič in izrazil željo, da najprej spregovori o banki in šele nato o sebi.

Že ob koncu lanskega leta ste rekli, da je bilo leto 2007 nemirno, vendar kljub temu uspešno.

"Začetni nemir je v poslovanje vnesla zamenjava tolarjev za evre. Projekt je bil tako na ravni banke kot države dobro pripravljen in izpeljan. Večji nemir so povzročili hudi pretresi na mednarodnih finančnih trgih, ki so se začeli z nepremičninsko in bančno krizo v Združenih državah Amerike. Povzročili so velike spremembe na trgu likvidnosti in pri obrestnih merah, na mednarodnih trgih so se viri podražili, njihova dostopnost se je zmanjšala. Lani se je pokazalo, da so visoka kapitalska ustreznost in likvidnost Gorenjske banke ter konservativna politika presojanja tveganj dolgoročno pravilne, saj banki tudi v zaostrenih mednarodnih razmerah omogočajo stabilno in dobro poslovanje. Pričakujemo lahko, da bo svetovna kriza dosegla tudi nas in zadovoljni bomo morali biti z manjšimi dobički."

Ste uresničili vse lanske cilje?

"Ob zaključku poslovnega leta je treba odgovoriti na temeljno vprašanje, ali je banka dosegla kratkoročne cilje in ali so rezultati ustrezen prispevek k uresničevanju dolgoročne poslovne vizije. Razumljivo je, da bodo končno oceno dali lastniki. Ob tem pa ni nepomembno mnenje uprave, ki na zastavljeno vprašanje odgovarja pritrdilno. Gorenjska banka je načrtovane cilje za leto 2007 presegla in dosegla 65,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, po plačilu davka 53,2 milijona evrov. To je absolutno najvišji dobiček Gorenjske banke v 53-letnem delovanju."

Kako se je poslovanje odrazilo v številkah?

"Celotni kapital znaša 368,3 milijona evrov, kar predstavlja 10,4-odstoten delež, s katerim je Gorenjska banka na drugem mestu v državi. Bilančna vsota znaša 1,733 milijona evrov, kar predstavlja 4,1-odstoten delež, s katerim je banka na devetem mestu v državi. Donosnost kapitala banke je 18,5-odstotna in je višja kot je povprečna donosnost bank v Sloveniji, ki znaša 16,28 odstotka. Donosnost aktive je 3,98-odstotna, kar prav tako visoko odstopa navzgor, saj državno povprečje znaša 1,36 odstotka. Gorenjska banka je že več kot desetletje stroškovno izjemno učinkovita, lani je bil delež stroškov v primerjavi z bilančno vsoto 1,53-odstoten, povprečje bank v Sloveniji je znašalo dva odstotka. Produktivnost zaposlenih, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega, je za 18 odstotkov višja, kot znaša povprečje bank v državi, v letu 2007 se je povečala za 20 odstotkov. Ob tem ni nepomembno, da so se plače zaposlenih povečale za 6,4 odstotka in da so primerljive s plačami v slovenskih bankah.

Leto 2007 je tako dalo svoj prispevek k uresničitvi dolgoročne vizije Gorenjske banke, ki želi biti v Sloveniji med najboljšimi, v mednarodnem okolju pa primerljiva in konkurenčna."

Kakšen je mednarodni položaj Gorenjske banke?

"Po mednarodnih merilih, ki jih določajo neodvisne, za ocenjevanje specializirane institucije, je dolgoročni kreditni rating Gorenjske banke A-, kratkoročni F2, individualni B, verjetnost podpore je označena s stopnjo 3. Ker so to strokovni podatki, naj povem, da so to dobre ocene in sprejemljiva tveganja, ki nam omogočajo pridobivanje finančnih virov v mednarodnem okolju, v Sloveniji pa so med najvišjimi."

Skupščina delničarjev bo sredi maja, kakšno dividendo lahko pričakujejo lastniki?

"Poslovni rezultati omogočajo nadaljevanje politike izplačila stabilne dividende. Zaradi dobrih rezultatov smo že januarja izplačali vmesno dividendo v višini 20 evrov na delnico, poleg tega pa je predlagano še izplačilo dividende iz bilančnega dobička v višini 70 evrov na delnico. Skupaj je to 29 odstotkov več kot leto prej. Med delničarje bo razdeljenega 53 odstotkov čistega dobička, preostali bo ostal v rezervah."

Kaj pa zaposleni?

"Zaposleni bodo tako kot vsako leto dobili nagrado po zaključnem računu."

Lani ste prizadetim v poplavah v Železnikih, Kropi in Bohinju poklonili sto tisoč evrov, ste se ob koncu leta odločili še za kakšno donacijo?"

"Donacije bomo namenili bolnišnicam na Jesenicah, na Golniku in porodnišnici v Kranju, vsaka bo dobila po petdeset tisoč evrov. Veliko manjših pomoči damo različnim društvom med letom. Želja in potreb je seveda še veliko več."

Vedno pravite, da je varnost vlog na prvem mestu, na obzorju je finančna kriza, zato imajo Vaše besede verjetno večji odmev kot v dobrih časih?

"Denar moramo najprej zbrati, poskrbeti za njegovo varnost, šele nato pridejo na vrsto posojila. Varnost poslovanja smo si kot poglavitni cilj postavili po težkih letih sanacije finančnega sistema po slovenski osamosvojitvi, njen temelj predstavlja nadpovprečen delež kapitala v bilančni vsoti, ki je veliko večji kot znaša povprečje bank v Sloveniji, tudi v Evropi. Poleg kapitala je pomembno, da so naše naložbe primerno razpršene in zavarovane."

Angleška institucija Finance Central Evrope je Gorenjsko banko lani razglasila za najboljšo banko v Sloveniji, vas pa za bankirja leta, oboje že petič zapored. Kaj Vam to pomeni?

"Vsakega priznanja smo veseli, še posebej, če pride iz strokovnega okolja. Vendar jih sprejemamo zadržano in se nanje ne zanašamo. Pravi razlog zadovoljstva je lahko le dobro delo, vsak dan posebej in v daljšem obdobju. Veliko več pozornosti kot priznanjem posvečamo kritikam. Ljudje v trgovino hodijo vsak dan, nato je že na vrsti banka, z nobeno drugo ustanovo se ne srečujejo tako pogosto, zavedamo se, da za svoje stranke opravljamo eno izmed njihovih življenjsko pomembnih storitev. Poleg tega je denar zelo občutljiva stvar in ob morebitnih težavah so zelo kritični. Prav nič se ne sprenevedam, ko pravim, da mi je žal za vsako težavo, ki smo jo morda komu povzročili, in veliko mi pomeni, da jo odpravimo čim hitreje. Če se ozrem v pretekla desetletja, lahko rečem, da smo v tem pogledu napravili veliko. Nikakor pa ne mislim, da smo storili vse, nikoli ni in nikoli ne bo narejeno vse in dovolj dobro. Zavedati se moramo, da je vse možno še izboljšati. Pri tem je odveč pretirana samozavest, da nismo naredili nobene napake. Vse, kar smo dosegli, smo zaradi dobrega in odgovornega dela zaposlenih, ob veliki podpori nadzornega sveta in lastnikov. Vsem gre iskrena zahvala."

Leto 2008 je že v polnem zamahu, kakšni so letošnji načrti, kakšne so po Vaši oceni finančne razmere doma in po svetu?

"Kljub nemirnemu letu 2007 in nič bolj stabilnemu letu 2008 ni razlogov za spremembo poslovne strategije Gorenjske banke, katere poslanstvo so dobri odnosi s poslovnimi partnerji, z donosnostjo motivirani lastniki in strokovno motivirani in zadovoljni zaposleni. Tako kot v preteklosti tudi v prihodnje velja, da močna kapitalska pozicija Gorenjske banke omogoča povečanje obsega poslovanja brez obremenjevanja lastnikov s povečanjem kapitala in nadaljevanje konservativne politike pri presojanju različnih tveganj ter enakopravno povezovanje zaradi večje učinkovitosti. Pričakovanja morajo biti zmerna, upoštevati morajo spremembe okolja. V zadnjih dveh desetletjih ni bilo lahko, toda tudi v prihodnje ne bo."

Že nekaj časa se govori o povezovanju z Abanko, kako daleč so stvari?

"Povezovanje Gorenjske banke in Abanke je strokovno smiselno, obema bo dolgoročno omogočilo še boljše poslovanje. Vodstvi obeh bank sta to že javno povedali, odločili se bodo seveda lastniki. Vse kaže, da imajo lastniki Gorenjske banke dokaj enotno stališče, upam, da bo prednosti povezovanja spoznala tudi država, ki je posredno največja lastnica Abanke. S povezovanjem lahko nastane druga največja banka v Sloveniji, ki bi morala ostati v slovenski lasti. Bilančna vsota obeh bank bi predstavljala 12,3-odstoten slovenski delež, kapital 20,3-odstotnega, lanski dobiček 21,8-odstotnega. Povezovanje obeh bank bi moralo temeljiti na povsem enakopravnih osnovah, da bo ohranjeno gorenjsko bančništvo, da se bodo visoko kvalificirani bančni uslužbenci še naprej zaposlovali na Gorenjskem."

Že na lanski skupščini ste rekli, da se zaradi povezovanja z Abanko ne bo zmanjšalo število zaposlenih v Gorenjski banki?

"Zaradi povezovanja ne bo treba zmanjšati števila zaposlenih v Gorenjski banki in tudi ne bi bilo upravičeno, saj smo že v preteklih letih dosegli najvišjo produktivnost med slovenskimi bankami in smo tudi stroškovno najučinkovitejši med primerljivimi bankami. Povezava bo morala pomeniti predvsem priložnosti za nove posle in za nove zaposlitve. Naj rečem še to, da obe banki poslujeta dobro in do pogovorov o povezovanju ni prišlo zaradi kakršnihkoli težav ali krize."

Spoštovala sem Vašo željo in šele na koncu Vas sprašujem, ali jeseni res odhajate v pokoj, koliko delovnih let se je nabralo?

"Štirideset. Če bi seštel vse ure, ki sem jih prebil na delu in jih preračunal v delovno dobo, bi lahko prištel še kakšno desetletje. Nabral sem torej dovolj delovnih let, zdravje pa žal ni nekaj, kar bi bilo človeku dano za vselej, tudi meni ne. Torej odšel bom, upam, v zasluženi pokoj."

Nasledil Vas bo?

"Delo bosta nadaljevala oba člana uprave, funkcijo predsednika uprave pa bo od junija dalje prevzel Gorazd Trček, ki je v zadnjih letih moj najožji sodelavec. Tudi širše vodstvo Gorenjske banke, ki bo v celoti nadaljevalo svoje delo, je dobro, delavno in strokovno. Gorenjska banka ima pridne in dobre delavce."

Koliko let že delate v Gorenjski banki?

"Svojo kariero sem skoraj v celoti posvetil financam. Po dobrih desetih letih izkušenj, ki sem si jih kot finančni direktor nabral v industriji, sem odšel v banko. Najprej sem osem let vodil radovljiško poslovno enoto, nato sem bil dve leti podpredsednik in v zadnjih osemnajstih letih predsednik uprave Gorenjske banke."

Ni jih veliko, ki tako dolgo ostanejo pri krmilu?

"Ni mi žal, da sem se kot mladenič zapisal financam. S svojo kariero sem zadovoljen, če sem izpolnil pričakovanja okolja, naj povedo drugi."

Kdaj je bilo najtežje?

"Ob razpadu Jugoslavije. Moja kariera je napolnjena z dogodki, ki jih verjetno ena sama generacija tako kmalu ne bo več doživela."

Večkrat ste že rekli, da mora biti bančnik nepopustljiv?

"Kdor se odloči za bankirja, mora vedeti, da bo moral velikokrat reči ne, da bo zaradi tega marsikdaj kdo hud nanj in da mora biti tako v delovnem kot v zasebnem življenju dosleden in nepopustljiv. Vse, kar ima bankir svojega, je njegova beseda in zaupanje ljudi. Vse drugo je izposojeno. Banka in denar sta preveč resni stvari, da bi se z njima ukvarjali pustolovci. Bankir mora imeti znanje, voljo in odločnost. Če sem kdaj koga prizadel, mi je kot vsakemu odgovornemu človeku to žal. Nikoli tega nisem storil namenoma."

Odhaja prvi gorenjski bankir, za javnost je to vendarle vznemirljivo …

"Vse je znano, dogovorjeno in načrtovano. Če bo tako odločila skupščina, bom po upokojitvi ostal član nadzornega sveta banke. Nadvse pomembno je, da smo v vodstvu Gorenjske banke imeli vsa ta leta močno in iskreno podporo lastnikov, in ni razloga, da tako ne bi bilo tudi v bodoče. Dovolj je torej pogojev, da bo Gorenjska banka dobra, varna in uspešna tudi v prihodnje. To je tudi moja največja želja."

Delate tudi v krajevni skupnosti Lesce in občini Radovljica, sodelovali ste pri gradnji šol, cest, stanovanj, kanalizacije, kamp Šobec je pravzaprav vaš 'otrok'. Kako Vam to uspeva ob tako zahtevni službi; poslej boste imeli za Lesce več časa?

"Uspeva mi, ker delam cel dan. Ob vsem, kar sem v življenju počel, ima veliko zaslug tudi moja družina. Vsa leta mi je bilo v zadovoljstvo, da sem ostal v stiku z okoljem, kjer živim, nikoli mi ni bilo vseeno, kakšno je, svoje delovne izkušnje sem uporabljal tudi v domačem kraju. Kolikor mi bo zdravje dopuščalo, jih bom morda tudi v prihodnje."