Dnevi županov na Bledu

Na Bledu je podjetje Planet GV že drugič zapored pripravilo posvetovanje slovenskih županov in drugih predstavnikov občin.

Bled – Med zanimivimi temami, ki so jim letos prisluhnili župani, so bile financiranje občin po novem, regijsko načrtovanje, nadzor lokalne samouprave, upravljanje občin z nepremičninami, sprememba prostorske zakonodaje, sodoben način ravnanja z odpadki, vodenje, sodelovanje z mediji, podjetniški prijemi za učinkovito delovanje občin, kako izkoristiti priložnost sodelovanja s pobratenimi občinami, javno in zasebno partnerstvo in več primerov dobre prakse. Tako so predstavniki občin lahko slišali tudi primer, kako so z mediacijo reševali zaplet med občino in civilnimi iniciativami v primeru odlagališča odpadkov v Tenetišah. O tem je spregovoril mediator Rudi Tavčar. Razmisleka vredno je bilo tudi predavanje o regijskem načrtovanju in zagotavljanju učinkovitosti skupnih projektov Janeza Benčine iz Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske. Predstavil je razvojni program Gorenjske, razmišljal pa tudi o kakovostnejšem regionalnem programu, ki zajema lokalno in regionalno samoupravo, terja bolj strukturirano komunikacijo in kvaliteten dialog z državno upravo, regionalna razvojna agencija pa naj bi bila močnejša in naj bi delovala z jedrom izkušenih strokovnjakov. Z ureditvijo finančnih tokov in decentralizacijo sprejemanja odločitev pa bi bil lahko regionalni program še boljši.

Janez Benčina pa je tudi kritično ocenil, da zaradi z zakonom predpisanih sistemskih napak regionalni razvoj ne more delovati. »Vlada je vsa pooblastila za regionalni razvoj namreč prenesla na regionalni svet, ki ga sestavljajo samo župani. Ti pa po svojem poslanstvu morajo skrbeti predvsem vsak za svojo občino, kjer so bili izvoljeni, in v štirih letih pokazati rezultate volivcem. In ker gre denar tudi za regionalne razvojne projekte najprej v občino (delitev po številu prebivalcev in ne na osnovi projekta), župan tudi če bi hotel, težko prepriča občinske svetnike, naj denar namenijo regionalnemu projektu, kjer bo imela druga občina večjo dodano vrednost. Zato obstoja tekma med župani in le stežka se pride do konsenza za regionalne projekte. In če temu še dodate pomanjkanje kvalitetnih virov na državni in lokalni ravni, postaja realizacija regionalnih projektov misija nemogoče,« meni Janez Benčina. Pravi, da se v takih okoliščinah lahko uresničijo le manjši skupni projekti, denimo panoramske ali kolesarske poti, težja pa je denimo pot do gorenjske univerze.Razlog za to vidi v dejstvu, da so se pristojni na posameznih ministrstvih usmerili na realizacijo pokrajinskega zakona, pri tem pa zanemarili sedanjost, ko ni pokrajin in obstajajo le statistične regije brez kakršnihkoli pooblastil ter finančnih in človeških virov. »Ker pokrajin očitno ne bo, smo v slepi ulici regionalnega razvoja. Nujno je treba poiskati začasne variante,« dodaja Benčina, češ da je treba redefinirati vlogo regionalnih razvojnih agencij in regionalnega razvojnega sveta. Eden od predlogov je, da se naredijo občinski grozdi, kjer bi se manjše število občin, ki imajo skupen interes, medsebojno dogovorilo za realizacijo projektov medobčinskega značaja. Sicer pa je govoril tudi o pomembnosti znanja, ki naj bi ga imeli župani, zlasti voditeljskega znanja, s katerim bi postali bolj verodostojni.