Urjenje možganov odloži njihovo staranje

Kaspar Miffer, 34-letni biofizik iz kalifornijske univerze Berkley, je ostal brez besed, ko mu je dr. Ryuta Kawashima, avtor najbolj znane računalniške igrice za urjenje možganov, povedal, da so njegovi možgani skoraj še enkrat starejši kot njegovo telo. Kasparjevi reakcijski časi, prepoznavanje, spomin, razumevanje ... so bili - stari.

Štiriintridesetletnemu Mifferju, ki je na eksperiment, ki mu ga je pripravil Kawashima, pristal zgolj iz radovednosti, prepričan, da svoje možgane dovolj žene k delu, ni ostalo drugega, kot da gre do konca in se podvrže treningu, s katerim jih bo spravil nazaj v štirideseta. »Če so vaši možgani starejši kot vi, morate na to postati zelo pozorni,« mu je dejal Kawashima.

Mentalno lenim se možgani starajo hitreje

Številne študije so dokazale, kako pomembno je urjenje možganov za kognitivne sposobnosti. Dr. Alenka Sever, klinična nevropsihologinja iz Nevrološke klinike v Ljubljani, pojasnjuje: »Možgani se starajo tako kot ostalo telo. Spremembe se dogajajo na celičnem nivoju, opažamo atrofijo možganskega substrata. Bistvenega pomena je, kakšne narave je atrofija: ali gre za degenerativno bolezen ali posledico normalnega procesa staranja. S starostjo narašča upočasnjenost, s katero so včasih povezane motnje pozornosti in tudi motnje spomina. Bistvenega pomena je, koliko smo ljudje mentalno aktivni sicer v življenju. Pri mentalno lenih ljudeh je učinek staranja prej opazen, če pa je človek na starost pripravljen tako, da ohranja svojo intelektualno in mentalno aktivnost, je proces manj drastičen. Za možgane, ki so organ, ki so izrazito odvisni od dražljajev, ki prihajajo iz okolja, je aktivnost izjemno pomembna. In to vse življenje, do zadnjega dne.«

Osemdesetletniki za računalniki

Podobno, kot ljudje izgubljamo mišično maso s starostjo, se dogaja z možgani. Ko enkrat dosežemo odraslost, se njihove sposobnosti začnejo neopazno in počasi zmanjševati, tudi v primeru, da sicer živimo zdravo. Rešitev za obe stanji je ista: trening in urjenje. Ameriška vlada je pred nekaj leti financirala študijo, ki je dokazala, da redno urjenje možganov izboljša razumevanje in spomin pri starostnikih. Oster um v poznih letih je postal imperativ za številna podjetja, predvsem računalniška, katerih glavna tržna niša so bili sicer najstniki. Razvila so številne igrice za urjenje možganskih sposobnosti. Brain Trainning, najbolj slavna med njimi, je pred računalnike posadila na stotisoče starostnikov. Nintendo je samo na Japonskem prodal več kot pet milijonov računalniških iger za urjenje možganov.

Cilj: Možgane »pomladiti« za več desetletij

Kaspar Miffer se je lotil dela. Cilj je bil jasen: svoje možgane mora spraviti na starost 20 let, ki jo je kot idealno orientacijsko vrednost postavil dr. Kawashima, ki je pri krivulji določanja starosti možganov izhajal iz študije, v kateri je testiral kognitivne sposobnosti ljudi v starosti od 20 do 70 let. Ena od nalog, s katerimi se je Miffer dnevno spopadal, je bilo glasno izgovarjanje barv, pri čemer so bile črke včasih obarvane pravilno (torej napis modra z modro), včasih pa ne, kar je v možganih povzročalo interferenco. Miffru je šla, kot vse ostale, vsaj tako je bil prepričan, dobro od rok. Dokler Kawashima ni razglasil nove starosti njegovih možganov: 51 let. Zdaj je Miffer začel svoje možgane intenzivno uriti vsak dan in po dobrem tednu ugotovil, da z lahkoto v glavi »drži« tri desetmestna števila hkrati ter si na papir zapisuje še četrto.

Vizija: Namesto katedra računalniška igra

Uporaba računalniških iger v medicinske namene je spodbudila še druge vizionarje. Področje, ki kar kliče po implementaciji, je izobraževanje. Združenje ameriških znanstvenikov, ugledna ustanova, ki se med drugim ukvarja tudi z ameriškim jedrskim orožjem, je pred dobrim letom javno oznanilo, da bodo računalniške igre prinesle revolucijo v šole. Po več kot enoletnih študijah so namreč ugotovili, kako je računalniške igre mogoče spremeniti v šolski pripomoček. Pravzaprav kar v vodilno izobraževalno orodje, ki se ga otroci za razliko od ostalih na vse kriplje ne branijo in ki razvija praktično uporabne (in pomembne) spretnosti: reševanje problemov pod pritiskom (kar poskusite kakšno od »strelskih« iger), analitičnost, timsko delo, sočasno opravljanje več aktivnosti … Združenje ameriških znanstvenikov bo v naslednji fazi, tako so napovedali, izvedlo veliko raziskavo, s katero bodo iz iger izločili tiste komponente, ki so za izobraževalni sistem kot tak najbolj pomembne. Pri iskanju primernih kandidatov za sodelovanje v študiji ne bo problema: z računalniki ali računalniškimi konzolami je opremljenih okrog 50 milijonov ameriških gospodinjstev (v EU je ta številka odstotkovno še bistveno večja), število »kandidatov« za novi sistem izobraževanja pa bo kmalu naraslo na 75 milijonov. Veliko večja težava se zna pojaviti pri prepričevanju, da računalniške igrice niso samo izguba časa in nekaj, okrog česar se vrti velik del družinskih prepirov.