"Naš ata Zdenko je kul"

Besedilo: Suzana P. Kovačič
nedelja, 6. april 2008 / 06:00

S temi besedami Zdenka Bajžlja opišejo njegove zlate vnučke: Manca, Ana in Anja.

Zdenko Bajželj s soprogo Marijo živi v Podrebru v občini Naklo. Vnučke je pazil, ko še niso bile v vrtcu. »Ata me pelje v šolo in me pride iskat. Če kaj potrebujem, on vedno vse »zrihta«. Skupaj gobarimo, hodimo v hribe ... Pa rada ga imam,« je povedala šestletna Ana. Njena dvanajstletna sestra Manca je k temu dodala: »Ata je res kul in za vse ga nahecamo.« Štiriletna Anja, Mančina in Anina sestrična, je povedala: »Ata me pride iskat v vrtec. Ko sem bolna, je moja varuška.« Deklice niso dejavne samo v dopoldanskem času, ampak imajo še kup popoldanskega veselja; tako ata Manco vozi na plezalne ure, Ano v glasbeno šolo, Anjo pa na plesne vaje. »Potem pa že zmanjka dneva ...,« se je ob vsem tem naštevanju pošalil ata.

Letos je petindvajset let, kar je Zdenko Bajželj oskrbnik planšarske koče na Veliki Poljani. Ljubezen do hribov in narave je prenesel na svoje tri vnučke. »Pogosto jih čez konec tedna ali pa med počitnicami vzamem s seboj na Veliko Poljano,« je povedal ata Zdenko in dodal, da mu vnučke delajo družbo tudi v toplicah in na morju. Vse tri deklice je naučil plavati. »Najbolj se zabavamo, ko ga tunkamo v vodi,« se je pošalila Manca. Vnučke, vse so prijetno zgovorne, so pohvalile tudi atove kuharske mojstrovine. Anji se zdi najbolj okusna atova gobova juha, Ani štruklji, Manci pa golaž.