Zadruga s koreninami

Kmetijsko gozdarski zadrugi M Sora Žiri, ki praznuje 60 let, je uspelo preživeti vse spremembe in pritiske in je ena redkih, ki danes uspešno posluje.

Žiri – »Pred 60 leti so žirovski kmetje posadili zadružno drevo. V naših krajih nove vrste dreves zaradi skromne prsti težko poženejo korenine, ko pa jih, so te globoke in močne, drevo se prilagodi, postane odporno in vzdržljivo, tako kot je odporen in vzdržljiv tukajšnji človek,« je povedal Anton Kokelj, predsednik zadruge M Sora, v slavnostnem govoru. O delu zadruge smo se pogovarjali z direktorjem Alešem Dolencem.

Kako je nastala Kmetijsko gozdarska zadruga M Sora?

»Za rojstni dan KGZ M Sora velja 18. marec 1948. Nastala je podobno kot vse zadruge v tistih časih, po politični volji, da se združijo kmetje in organizira kmetijska proizvodnja, preskrba z repromateriali in na drugi strani odkup pridelkov. Tedaj je bila registrirana kot Kmetijsko nabavno prodajna zadruga Žiri. V letu 1952 je zadruga dobila dovoljenje za ukvarjanje s trgovinsko dejavnostjo in maja 1953 še dovoljenje za obrt žagarstva. Trgovinska dejavnost je dajala zadrugi poudarek še vrsto let in tudi danes je to še vedno naša najpomembnejša dejavnost. Danes imamo pet trgovin, tri so v franšizi z Mercatorjem, imamo Gradbeni center in Železnino, pri čemer zelo dobro sodelujemo z Merkurjem.«

Se ukvarjate tudi s prodajo na debelo?

»Pri trgovinski dejavnosti lahko rečem, da prodaja na drobno ni naša edina dejavnost, pač pa predstavlja veleprodaja še večji delež. Zlasti pomembna je prodaja okovja za stavbno pohištvo, s katerim oskrbujemo vse najpomembnejše proizvajalce tovrstnega pohištva v Sloveniji. Pri tem ne gre le za veleprodajo, pač pa izvajamo tudi strokovno svetovanje in usposabljanje, saj je to ozko specializiran posel, za prodajo teh proizvodov je potrebnega veliko znanja. Najmočnejši dobavitelj okovja je Kovinoplastika Lož, ki izdeluje stavbno okovje največjega evropskega proizvajalca Roto. Poleg tega zastopamo tudi znanega nemškega proizvajalca GU in več pomembnih ponudnikov drugih materialov za proizvodnjo stavbnega pohištva. Našo ponudbo dopolnjuje naša hčerinska družba Norica iz Radovljice s prodajo kljuk uglednega evropskega proizvajalca Hoppe. Ponujamo tudi avtomatska vrata, protipožarne sisteme in samozapirala firme Geze. Zaradi prilagajanja naših standardov zahtevam EU je za te proizvode veliko povpraševanja.«

Je Norica edina hčerinska firma?

»Ne. Imamo še firmo v Zagrebu za trženje oken in v Prištini na Kosovu za prodajo okovja.«

Kaj pomeni črka M v vašem imenu?

»Zadružništvo je bilo vsa leta v prejšnjem sistemu pod hudimi in včasih čudnimi vplivi ter eksperiment politike, kar je nemalokrat povzročalo tudi precejšnje krize. Tu so bili razni pritiski o spremembah dejavnosti, ukinitvah, združevanju in Žirovci so v takih razmerah vedno iskali svojo pot za ohranitev obstoja in samostojnosti. Črka M v našem imenu je posledica zelo dobrega sodelovanja z Mercatorjem, ki je zadrugo Sora svoje čase, ko je bil to SOZD, celo vzel pod svoje okrilje. Zagotovil je nabavno bazo, nam dal precej znanja in hkrati omogočil relativno samostojnost.«

M torej ne pomeni mizarstva, ki je danes vaša pomembna dejavnost?

»Ne. Mizarstvo se je zadrugi Sora priključilo v 80. letih, ko je zašlo v precejšnjo krizo in mu je »grozila« združitev z Jelovico. Bilo je to v časih krize pri preskrbi z lesom, tega pa je bilo dovolj v naši zadrugi. Druga kriza je nastopila z razpadom Jugoslavije, saj je mizarstvo zelo veliko delalo na južnih trgih. Zadruga je ta udarec v precejšnji meri absorbirala, s svojo finančno močjo vložila sredstva v modernizacijo opreme. Mizarstvo se je specializiralo v izdelavo oken, kar je omogočilo preživetje in postopen prodor na nemški in druge izvozne trge.«

Koliko je danes zaposlenih v M Sora?

»Skupaj z hčerinskimi podjetji nas je danes 159, od tega dobra tretjina v Mizarstvu, 15 odstotkov na žagi skupaj s sušilnico, preostalo pa v trgovini (maloprodaja in veleprodaja skupaj).«

Kako ste poslovali lani?

»S poslovanjem v letu 2007 smo zadovoljni, saj se je promet povečal za 27 odstotkov. Dobiček je sicer ostal na približno ravni prejšnjih let, saj smo bili priča velikim cenovnim udarom pri surovinah in repromaterialih.«

Kaj pa osnovna zadružna dejavnost – odkup pridelkov, mleka, mesa in lesa?

»Čeprav se s tem pri nas ukvarjata le dva delavca, posvečamo temu precejšnjo pozornost in mislim, da te naloge dobro opravljamo. Zagotovim lahko, da imamo resnično minimalne, najnižje možne marže, posebej natančni pa smo tudi pri plačilih. Ne glede na to ali smo dobili plačan nadaljnji plasma, kljub znano slabi slovenski plačilni disciplini, dosledno, do dneva natančno, spoštujemo dogovorjene roke izplačil, kar kmetje cenijo in je pri njih ustvarilo precejšnje zaupanje.

Slovensko zadružništvo in zadruge imajo kljub precejšnjim naporom Zadružne zveze še veliko problemov, zadružno premoženje vse prevečkrat tudi propada. Čeprav imamo različne dejavnosti, smo trdno odločeni, da bomo temeljne naloge zadruge ohranili in jih natančno izpolnjevali, ohranili varnost naših zadružnikov, ki so zadrugo tudi ustvarjali.«

Kako je torej z lastništvom in sploh kakšen je vaš status?

»Glede na razvoj različnih dejavnosti, smo se odločili, da je statusno M Sora sestavljena iz dveh povezanih pravnih oseb: zadruge in delniške družbe. Tudi iz grenkih izkušenj ob graditvi 3,5 milijona evrov vrednega novega obrata Mizarstva, ko pri ministrstvu za gospodarstvo kot zadruga nikakor nismo mogli kandidirati na razvojna sredstva. Zadruga in delniška družba sta v izključni lasti zadružnikov, vendar z doslednimi omejitvami višine deležev, da ne more priti do koncentracije lastništva. Naši zadružniki pa so kmetje, ki sodelujejo z zadrugo, in delavci, ki želijo postati člani in jih Upravni odbor zadruge tudi sprejme. Lahko rečem, da so tudi odnosi v delniški družbi urejeni po principih in vrednotah zadružništva, vse je zelo natančno določeno v naših aktih. Na vsak način želimo ohraniti složnost in enotnost.

Zadruga se torej ukvarja z odkupom, glavni dobiček pa ustvarja iz upravljanja premoženja; delniška družba pa ustvarja dobiček s svojo dejavnostjo. Medsebojno si znotraj na različne načine pomagamo, navzven pa nastopamo enotno.«

V petek zvečer boste pripravili proslavo 60. obletnice. Kaj pripravljate?

»Kot je običaj na obletnicah, se bomo predvsem s priznanji zahvalili vsem, ki so pomembno prispevali k našemu razvoju. Pripravljamo tudi izdajo zbornika, v katerem bo prikazano delo v zadnjih desetih letih, saj smo ob 50. obletnici tak zbornik že izdali, v njem pa je bila zelo lepo predstavljena naša zgodovina. Popravljamo tudi pomanjkljivost, da še nikdar ni bila popisana zgodovina mizarstva v Žireh. V želji, da poudarimo svoje prepričanje, da je vsak član zadruge in vsak sodelavec v naši družbi pomemben, smo se odločili, da v osrednjem delu zbornika s slikami predstavimo prav vse, tako zadružnike kot zaposlene.«