Akademska nepoštenost
Akademska pravila so opredeljena z opisom obnašanj in dejanj, ki niso sprejemljiva in jih je treba zavračati ali sankcionirati.
Da bi uspešno prikrmarili skozi izobraževalni proces in dosegli raven znanja, ki je po splošno veljavnih mednarodnih standardih predviden pri univerzitetnem ali pri visokošolskem strokovnem izobraževanju, je pomembno upoštevati akademska pravila. Akademska pravila so opredeljena z opisom obnašanj in dejanj, ki niso sprejemljiva in jih je treba zavračati ali sankcionirati.
Mednje štejemo goljufanje, kjer gre za kakršno koli obliko neavtoriziranega pridobivanja materialov, informacij in študijskih pripomočkov ali nespoštovanje navodil in pravil, ki jih pri kateri koli obliki preverjanja znanja določi odgovorna oseba; ponarejanje, pri čemer gre za izmišljanje ali potvarjanje katerekoli informacije ali reference v akademskem oz. študijskem delu; plagiatstvo, ki pomeni razglašanje tujih idej in rezultatov za lastne, ne da bi pri tem jasno navedli prvotnega avtorja; tudi pomoč pri akademski nepoštenosti ali spodbujanje k njej, kamor sodi vsako navajanje druge osebe h kršenju pravil akademske poštenosti, sem sodi tudi omogočanje kopiranja dela in lažno predstavljanje na izpitih.
Kot je zapisano v dokumentu na spletni strani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je plagiatstvo oblika akademske nepoštenosti in intelektualne kraje, kjer posameznik predstavi tuje argumente, ideje in raziskovalne rezultate kot svoje. Gre za večplastni problem, ki se kaže v različnih oblikah. Lahko gre samo za uporabo besed ali idej drugega avtorja brez ustreznega citiranja, za večkratno oddajo istega dela brez predhodnega informiranja in dovoljenja pedagoga ali pa celo oddajo tujega dela kot lastnega. Plagiatstvu se izogne s pravilnim citiranjem in povzemanjem virov. Pravila se sicer deloma razlikujejo od ene izobraževalne ustanove do druge, ampak v splošnem gre pri citiranju za to, da dobesedno navedemo oziroma prepišemo besedilo iz tujega besedila. Seveda je smiselno, da so citati čim krajši, smiselno vključeni v besedilo in da se popolnoma ujemajo z izvirnikom.
Na ljubljanski univerzi prijavo akademske nepoštenosti najprej obravnava Disciplinska komisija I. stopnje na matični fakulteti. Pri kazni se upošteva težo kršitve, morebitno ponavljanje kršitev in razsežnost akademske nepoštenosti. Disciplinski ukrepi zoper kršitve so opomini, ukori, najtežja sankcija pa je začasna izključitev z Univerze. Kot je poudarila dr. Barbara Rajgelj, namestnica predsednice Disciplinske komisije I. stopnje na Fakulteti za družbene vede, je večina primerov kršitev povezanih s prepisovanjem na izpitih ali z nekorektnim izdelovanjem seminarskih nalog (prepis druge naloge ali necitiranje itd.), za kar se jim zdi izključitev nekoliko pregroba sankcija. »Žal vmesnih sankcij ni, na primer prepoved pristopa na naslednji izpitni rok ali kaj podobnega,« še dodaja Rajgljeva. V tujini, pa tudi pri nas, denimo na Fakulteti za računalništvo in informatiko, se pojavljajo programi za odkrivanje plagiatov. Rajgljeva meni, da je rešitev takšnega preverjanja študentov v odmiku od klasičnih seminarskih nalog. Učitelji naj bi za študente ali za točno določeno skupino študentov (ali letnik ali manjše skupine) pripravili naloge, ki rešujejo nek konkretno zastavljen problem.