Puhar za tujce zanimivejši kot ...

Besedilo: Igor Kavčič
nedelja, 30. marec 2008 / 06:00

V kleti Prešernove hiše v Kranju je na ogled razstava Janez Puhar - Izumitelj fotografije na steklo.

Razstava, ki je na ogled v Prešernovi hiši, je del širšega muzejskega projekta z namenom promocije Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo, ki ga je umetnostna zgodovinarka Nataša Robežnik s sodelavci intenzivno pripravljala v zadnjem letu. Najprej je pri Gorenjskem muzeju o njem izšla knjižica, ki ji je nato sledila še postavitev internetne spletne strani www.puhar.si, v okviru katere je zbrano in objavljeno tako rekoč vse doslej znano gradivo o Puharju. »Zaključni del projekta je ta razstava, za katero ni naključje, da je prav v kleti Prešernove hiše, saj sta bila Prešeren in Puhar sodobnika, v temni kleti pa bolj do izraza pride tudi svetloba, ki je najpomembnejši element fotografije,« razlaga Nataša Robežnik, avtorica razstave in izvrstna poznavalka življenja in dela Janeza Puharja, in hkrati dodaja, da je razstavo zasnovala tako, da obiskovalec lahko v kratkem času kar največ izve o Puharju. »Kranjčani se moramo zavedati, da gre za rojaka, ki je zaradi dosežkov v pionirskih časih fotografije deležen širše mednarodne veljave. Mogoče komu ne bo všeč, ampak za tujce je zagotovo bolj zanimiv kot naš Prešeren, kar smo tudi že preverili.«

S pomočjo presvetljenih panojev na razstavi Puharjevem življenju in delu sledimo kronološko od njegovega rojstva 1814 do smrti 1864. Navedene so najpomembnejše listine, ki dokazujejo njegovo prvenstvo v fotografiji na steklo. O tem govori članek v časopisu Carniola iz leta 1843, v katerem je Puhar sam pojasnil postopek fotografiranja, a pri tem določene stvari zamolčal, tako da še danes ni nikomur uspelo izdelati fotografije na njegov način. Pomembna je objava v poročilih matematičnega-naravoslovnega razreda v okviru Dunajske akademije znanosti, najpomembnejša pa je zagotovo diploma francoske Akademije za kmetijstvo, obrt in trgovino, katere častni član hkrati postane. To je sicer nekoliko pozno, ampak vendarle priznanje njegovega prvenstva pri fotografiji na steklo. »Puhar je bil zelo odprt človek, znal je več jezikov in zato ni čudno, da je svoje fotografije pošiljal tudi na velike industrijske razstave po svetu, med drugim v Pariz, London in New York. Poseben pano je namenjen opisu njegovega postopka, ki pa je še vedno nedokončen,« je povedala Robežnikova, ki je na razstavo dodala še poseben pano s pregledom zgodovine fotografije, s katerim je umestila Puharja med za rojstvo fotografijo pomembne može, kot so N. Niepce, Daguerre, Talbot in bratranec prvega A. Niepce. V času razstave se vseskozi predvaja dokumentarni film Zdravka Pečenka o Puharju.

Prav tako je zanimiva kopija tako imenovane camere obscure (temne sobe), ki naj bi bila podobna tisti, ki jo je pri fotografiranju uporabljal Puhar. Poseben čar so predstavljene edine znane ohranjene Puharjeve fotografije. »Tri fotografije so last Narodnega muzeja v Ljubljani, dve pa sta v zasebni lasti. Tu imamo samo »reprodukcije«. Gre za dva avtoportreta (eden je sicer v originalu izgubljen), fotografijo Cerkelj, ženski portret, portret njegovega svaka in prva žanrska fotografija v zgodovini, skladatelja Andreja Vavkna in slikarja Ivana Franketa s kozarcem oziroma steklenico v roki,« razlaga Robežnikova in govori še o drugih Puharjevih izumih na področju fotografije. Njegova camera obscura je na primer imela približno 5 centimetrov veliko odprtino, kar je omogočalo slikanje portreta v za tisti čas neverjetnih 15 sekundah.

»Poskrbeli smo za prevode v angleščino, v nadaljevanju pa bi predvsem internetno stran želeli predstaviti tudi strokovni javnosti v tujini. Puhar je kot župnik deloval v različnih krajih po Sloveniji, veliko tudi na Bledu, kjer je nedvomno svoje fotografske usluge tudi prodajal turistom. Fotografije, ki jih je poslal na razstavo v New York, mu nikoli niso bile vrnjene. Zagotovo je v tujini še ohranjeno kakšno njegovo delo,« je prepričana Robežnikova, ki hkrati napoveduje, da njeno raziskovanje Puharja še zdaleč ni končano. V pripravi ima tudi knjigo o zgodovini razvoja fotografske dejavnosti v Kranju. Brez omahovanja lahko zapišemo, da gre za odlično razstavo, ki jo je Nataša Robežnik postavila v okviru Gorenjskega muzeja, s pomočjo Narodnega muzeja Slovenije ter oblikovalca Aljaža Primožiča. Odprta bo še celo pomlad.