Na začetku glasbene poti

Besedilo: Ana Hartman
sobota, 29. marec 2008 / 06:00

Klavirski trio Crescendo, v katerem igra tudi Valentina Gnamuš, je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov osvojil srebrno priznanje.

Pred pol leta ustanovljen klavirski trio Crescendo je sredi marca na 37. Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v kategoriji komorne skupine z godali dosegel 91,4 točke in s tem osvojil srebrno priznanje. Sestavljajo ga Maja Horvat (violina) s Koroške Bele, Romana Šimbera (violončelo) iz Gorij in Valentina Gnamuš (klavir), ki prihaja iz Zabreznice. Dekleta svoje znanje izpopolnjujejo pod mentorstvom Matije Lorenza na Glasbeni šoli Jesenice, ki je pravzaprav dal pobudo za ustanovitev tria. »Na predstavitvi ob 60-letnici glasbene šole je slišal igrati violinistko, nato še čelistko in si je zamislil klavirski trio. Ime Crescendo pomeni naraščati. Nadele smo si ga zato, ker smo šele na začetku poti in imamo velik interes, da se razvijamo,« pove Valentina in poudari, da je za nedavni uspeh na tekmovanju mladih glasbenikov v veliki meri zaslužen tudi odličen profesor.

Valentina je klavir začela igrati pri petih letih in ga zdaj tako igra že devet let. Za glasbeno šolo jo je navdušila sestra, ki igra violo, zdaj pa obiskuje srednjo glasbeno šolo. Valentina se spominja, da je želela igrati inštrument, ki ga je prej že videla. »Ker je ati igral harmoniko, sem jo hotela tudi jaz, a me je nato prepričal za klavir z besedami, da harmonika ni za punce,« o začetkih v smehu pripoveduje Valentina in doda, da je precej njenih sorodnikov imelo glasbeno nadarjenost, ki pa je niso razvijali.

Dvakrat na teden obiskuje jeseniško glasbeno šolo, kjer igranje klavirja pridno izpopolnjuje pod mentorstvom Elizabete Demšar Zupan. Ure za klavirski trio potekajo ob sobotah, sicer pa se navadno dekleta za kakšno uro same zbirajo tudi ob ponedeljkih. Rezultatov seveda ni brez odrekanja in vaj, ki skupaj s šolskimi obveznostmi večkrat povzročajo pomanjkanje prostega časa. Vsak dan vadi približno dve uri, če ima dovolj časa, pa tudi več, včasih celo po pet ur. Kljub temu ni nikoli razmišljala, da bi se klavirju odrekla: »Odkar pomnim, sem z glasbo. Zdi se mi, kot da bi že celo življenje igrala klavir. Nikoli nisem niti za hip pomislila, da bi zaključila ali se začela učiti kakšen drug inštrument. Glasba mi je v veliko veselje.« Valentina sicer obiskuje šele osmi razred, a je že zdaj trdno odločena, da se prihodnje leto vpiše na gimnazijo in srednjo glasbeno šolo.