Pestro ob kulturnem prazniku

Besedilo: Ana Hartman
sobota, 29. marec 2008 / 06:00

V Prešernovi hiši so odprli razstavo Plečnikovih osnutkov za Prešernov mavzolej. Na 8. februar je bila Vrba polna obiskovalcev, krajša slovesnost je potekala tudi dobrih 1.500 metrov višje na Stolu.

Na letošnji kulturni praznik, 8. februar, je Prešernovo rojstno vas obiskalo rekordno število obiskovalcev. V Vrbo se jih je iz različnih slovenskih krajev zgrnilo več tisoč. Med obiskovalci je bilo na čudovit dan tudi veliko tekačev in pohodnikov, mnogi so se podali po Poti kulturne dediščine, iz Radovljice je peš prišlo kar 370 vojnih veteranov. Vrhunec dogajanja je bila osrednja slovesnost pred Prešernovim spomenikom, kjer se je po oceni Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica zbralo okoli tri tisoč obiskovalcev. Nagovorila jih je državnozborska poslanka Alenka Jeraj, ki je poudarila pomen Franceta Prešerna in drugih kulturnikov za naš narod: »Najbrž se nas večina zaveda, kako pomembno zapuščino so nam zapustili in kako iz njihovih del veje ljubezen do domovine, slovenstva, do vsega, kar se je Slovencem dogajalo v preteklosti. Tega pa se najbrž ne zavedajo tisti, ki jih zmotijo kipi, postavljeni za to, da nas vsak dan spomnijo, kaj so našemu narodu dali predniki.« Župan Leopold Pogačar je poudaril, da je kultura doma v krajih pod Stolom, saj jo čutijo in živijo, dotaknil pa se je še zapletov z gradnjo obvoznice mimo Vrbe, kjer se glede najprimernejše različice še niso uskladili z zavodom za varstvo kulturne dediščine, in želje po kulturnem centru.

Redki so vedeli, da se je dobrih tisoč petsto metrov višje prav tako odvijala krajša slovesnost ob kulturnem prazniku s štirimi pohodniki in štirimi turnimi smučarji. Planinsko društvo Žirovnica je namreč na pobudo Toneta Špendova organiziralo prvi Prešernov pohod na Stol in turni smuk. »Ob izvrstnem pevcu Tonetu Špendovu in glasbeni pedagoginji Katji Pavlič Josifov se je glas Zdravljice s prizanesljivo močjo vetra razlegel prav po 'celi deželi Kranjski'. Sledile so še tri recitacije Prešernovih pesmi in priložnostni govor Anžeta Feldina, predsednika društva. Lepo je bilo, saj smo imeli izjemen gledališki prostor, predstavljajte si snežno belino, ki se iskri pod modrim nebom, in jasen pogled na vasi pod Stolom,« se spominja vodja pohoda Boris Madon.

Prireditve ob kulturnem prazniku, ki so jih skupaj pripravili občina, Gorenjski muzej ter zavod za turizem in kulturo, so se sicer začele že konec januarja s slikarsko kolonijo v Čopovi hiši. V začetku februarja so v Prešernovi hiši odprli razstavo osnutkov arhitekta Jožeta Plečnika za Prešernov mavzolej v Vrbi. S spominskimi znamenji za našega največjega pesnika se je Plečnik ukvarjal kar deset let, med letoma 1942 in 1952, pri čemer posebej izstopa leto 1949, ko so ob stoletnici Prešernove smrti nameravali njegove posmrtne ostanke iz Kranja prenesti v Vrbo. »Pripravili so interni natečaj in nanj povabili tudi Plečnika, da bi zrisal primeren spomenik. Imel je tri ideje: ena je bila s topoli obkrožen sarkofag v bližini rojstne hiše, druga je bila žara, najbolj veličasten pa je bil skoraj deset metrov visok mavzolej nasproti cerkve sv. Marka, do katerega bi vodila monumentalna pot,« je razložil avtor razstave Klemen Košir.

Rimskodobna kmetija na Rodinah

V začetku februarja so v Jalnovi hiši na Rodinah ponudbo obogatili z muzejsko vitrino, v kateri so na ogled kopije predmetov iz dva tisoč let stare rimskodobne kmetije, ki so jo na Rodinah arheologi odkrili pred 50 leti. Ogledati si je možno keramična vrčka, čašo, krožnik, svetilko na olje, železen nož s koščenim ročajem ter bronasto zapestnico in sponki. Jalnov pranečak Janez Mulej, ki oskrbuje pisateljevo rojstno hišo, upa, da bodo ponudbo Jalnove hiše kmalu lahko obogatili tudi z vitrino s kopijami predmetov, ki so jih lani odkrili v staroslovanskem grobišču na Rodinah. »Tako bo vse zbrano na enem mestu: zgodovina in kultura,« je dodal.