Nenavadne gobe presenečajo

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Vse od pomladi do pozne jeseni se v gozdu pojavljajo majhne gobe nenavadnih oblik.

Nekatere bomo našli na tleh, druge pa na lesnih odpadkih ali na razpadajočih štorih. Te gobe se prehranjujejo kot gniloživke, zato drevju niso nevarne. Za uživanje pa niso primerne.

1. Ovratniška zvezdica (Geastrum triplex)

Jeseni jo bomo našli na zemlji, bogati s hranilnimi snovmi. Sprva je kroglaste ali čebulaste oblike, velikosti 4 do 10 centimetrov. Barva se z dozorevanjem spreminja od belkaste do rjavkaste. Ob dozorevanju zunanja ovojnica poči in se razcepi na 4 do 7 krakov. Ti kraki se zasukajo navzven in navzdol ter tako privzdignejo gobo nad zemljo. Na zgornjem delu ostane kroglasto plodišče, ki je podloženo z nekakšnim ovratnikom. Ko goba dozori, se začnejo skozi odprtino na temenu plodišča izločati čokoladno rjavi trosi, ki jih veter raznaša po okolici. Primerna je le za okras.

2. Črtkani košek (Cyathus striatus)

Pojavlja se v večjih ali manjših skupinah od pomladi do jeseni na razpadajočih štorih in vejevju. Doseže višino do 1,5 centimetra in premer do 1 centimetra. Mlad trosnjak je zgoraj zaprt z belo opno, ki se pri zreli gobi raztrga. Na dnu koška, ki je vzdolžno narebričen, lahko opazimo sivkaste trosne kroglice, premera do 2 milimetra, ki so s tanko nitko pritrjene na steno koška. V teh kroglicah so skriti trosi. Ko na lonček pade dežna kaplja ali kak trši predmet, izbije kroglice iz ležišča v bližnjo okolico gobe. Ob tem se iz kroglic sprostijo trosi. Podoben mu je navadni lonček (Crucibulum laeve), ki ima gladko notranjo steno.

3. Razbarvana grahovka (Lycogala epidendrum)

Na trohnečih štorih listavcev in iglavcev bomo od pozne pomladi do pozne jeseni našli gruče kroglic, premera do 2 centimetra, ki v notranjosti skrivajo tekočo sluzasto snov. Kroglice so sprva oranžno rdeče, z dozorevanjem pa postajajo vse bolj rjavkaste in nazadnje posivijo, sluzasta snov v notranjosti pa se pri dozoreli gobi spremeni v rožnat trosni prah. Goba sodi v razred sluzavk (Myxomycetes), ki so kot nižje razvite glive nekakšna vez med nižjimi živalskimi organizmi (Protozoa) in pravimi glivami (Eumycota).