Koncesija je velika obveznost

Pred kratkim je Zavod Taber prejel koncesijo za institucionalno varstvo starejših. Kdaj bo v Šmartnem zgrajen dom starostnikov?

»Koncesija v resnici pomeni veliko obveznost za občino in partnerja Gradbinec Gip, da čimprej začnemo z gradnjo doma, saj mora biti v letu 2010 že predan svojemu namenu, sicer bo koncesija padla. Z Gradbincem se že dogovarjamo, na kakšen način pridobiti zadosti denarja za izvedbo projekta. V zadnjih dveh, treh letih se je namreč vrednost investicije povečala za sto odstotkov, zato občina nima zadosti svojega denarja, v projektu pa nastopa z 49-odstotnim deležem. Računica je, da lahko občinski proračun prenese približno milijon evrov na leto v ta namen, da s tem še ne bomo ogrozili financiranja ostalih zavodov, društev in investicij. Možnost je tudi najetje posojila, če bo seveda to rešitev potrdil občinski svet. Trenutno je še težko napovedati, kaj bi bilo za občino najbolje. Pomembno je, da dogovor sprejmemo na partnerski način in da bomo pred začetkom gradnje znali vsakomur jasno povedati, koliko bo vredna investicija in kako bomo pridobili denar. Sam menim, da ne bi bilo nič slabega, če bi najeli desetletno posojilo za pet milijonov evrov, saj gre vendarle za socialni projekt. Ne nazadnje smo vodenje občine prevzeli iz nič, zato ne bi bilo nič narobe, če naslednja generacija poplača nekaj tistega, kar smo zgradili v zadnjih letih.«

Nekaj investicij se je letos že začelo, npr. Petrovčeva hiša, zbirni center za odpadke ... Kdaj bosta končani?

»Obnova Petrovčeve hiše poteka po načrtih. Bilo je nekaj nesporazumov z zavodom za varstvo kulturne dediščine o načinu obnove, a smo na koncu našli skupni jezik, tako da bo rekonstrukcija objekta končana v jeseni 2009. Za gradnjo zbirnega centra ob novem gasilskem domu upamo, da bo končana junija, ko bomo lahko objekt že predali svojemu namenu.«

Na zadnji seji so občinski svetniki sprejeli nov tarifni pravilnik za ravnanje z odpadki. Občina je pred kratkim izvedla tudi anketo o tem, ali naj se odpadke še vedno odvaža enkrat na teden ali samo na štirinajst dni. Kakšna bo končna odločitev?

»Na osnovi ankete, čeprav odziv občanov ni bil velik, se bomo verjetno odločili za 14-dnevni odvoz, kar pomeni, da se bomo morali čimprej naučiti ločevati odpadke, kompostirati ... Občanke in občane bomo o vsem primerno obvestili, po vsej verjetnosti jih bomo s predstavniki Komunale Kranj obiskali po vaseh in spregovorili o smeteh ter drugih problemih s komunalnega področja. S smetmi moramo začeti čim hitreje ravnati racionalno, saj po 15. juliju 2009 odpadkov ne bo več možno odvažati v Tenetiše, regijski center pa do tedaj zagotovo še ne bo zgrajen, pa čeprav takoj začno pridobivati gradbeno dovoljenje. Časi poceni odvoza smeti so minili, zato bo treba spremeniti našo miselnost.«

V zvezi s tem ste celo predlagali postavitev predelovalnice na območju občine Cerklje. Kako resna je vaša ideja?

»Ideja o postavitvi predelovalnice odpadkov in ne deponije, kakor nekateri mislijo, ob letališču predstavlja rezervno možnost, čeprav je res, da večje podpore od ostalih občin nekdanje kranjske občine nisem prejel, podpirajo pa jo občine južno od Cerkelj. Počakajmo najprej, kaj bo z lokacijo v Struževem, katero tudi sam podpiram, vendar se bojim, da bodo lokacije v Mestni občini Kranj vedno pod velikim vprašajem. Lokacija ob letališču sicer ni slaba, saj je od najbližjega naselja oddaljena dober kilometer, od letališča pa približno štiristo metrov.«

Ali se bo po sklenitvi dogovora z lastniki zemljišč gradnja krožišča na Spodnjem Brniku začela že letos?

»Javni razpis za izbiro izvajalca bo Direkcija RS za ceste predvidoma objavila v aprilu, kar kaže, da se bo gradnja letos začela in v 2009 končala. Tu ne gre samo za krožišče, ampak bo občina gradila še vodovod, kanalizacijo, pločnik in ostalo infrastrukturo.«

Zaradi obnove krvavškega vodovodnega sistema ste pisali ministroma za okolje in regionalni razvoj. Kaj ste jima sporočili?

»Znano je, da je za investicije v oskrbo z vodo za gorenjske občine v koheziji namenjeno samo dvanajst milijonov evrov, kar je odločno premalo, saj je prijavljenih projektov za 33 milijonov, in samo obnova krvavškega sistema bo stala 12,5 milijona evrov. Država je s tem Gorenjski storila nepojmljivo politično škodo, če vemo, da je za škofjeloško območje verjetno iz političnih razlogov namenila dvajset milijonov evrov. Ministroma Podobniku in Žagarju sem zato poslal dopis, v katerem ju sprašujem, zakaj sta vse občine spodbujala k pripravi projektov, če sta vedela, da ne bo denarja. S tem smo imele občine samo dodaten strošek. Priprava celotne dokumentacije za obnovo krvavškega vodovoda bo stala približno sto tisoč evrov. Kdo jih bo povrnil, če ne bomo prejeli kohezijskega denarja? Od države sem zato jasno zahteval, naj nam pridobi 70 odstotkov potrebnih sredstev, kot nam je bilo tudi obljubljeno, sicer bo občina Cerklje izstopila od projekta in vodovoda ne bomo obnavljali.«

Kako zasedena je nova kulturna dvorana? Ali je domača društva res ne morejo najeti zaradi previsokih cen?

»Kulturna dvorana je zelo dobro zasedena, tako s strani domačih društev in zavodov kot tudi zunanjih uporabnikov. Vsekakor pa mi ni všeč, da dramska sekcija pri KUD-u Cerklje v javnosti razlaga, da jim občina ni omogočila igre v novi kulturni dvorani, ker da je ta predraga. Na tem mestu moram pojasniti, da ta skupina na občini ni spraševala niti za prosti termin v dvorani, kaj šele o cenah najema. Pravilnik o cenah najema dvorane je sprejel občinski svet in ga je treba spoštovati, pogoji so za vse isti. Sicer pa cena za najem najsodobnejše dvorane na Gorenjskem ne predstavlja velikega stroška – za domača društva znaša 0,55 evra na sedež.«