Kozerija: Bogo in Milka

Če kdo pričakuje ljubezensko zgodbo v stilu "Romeo in Julija", bo razočaran. Poanta sicer je v ljubezni, vendar v ljubezni do denarja in v genialnosti moškega dela, te, žal resnične zgodbe.

Nobenega dvoma ni, da je Bogomir (Bogo) Vnučec (svetnik v državnem svetu, itd.), genij. Za takšno oceno mi služi zapis v Dnevniku z dne 25. januarja 2008, iz katerega izhaja (nikdar zanikano), da je Bogo v dveh letih kot svetovalec v Casinoju Bled zaslužil 350 tisoč evrov. Na dan to znese 480 EUR, upoštevajoč praznike, dopuste, bolniške itd. Glede na to, da ima Bogo le srednjo izobrazbo in relativno kratko delovno dobo, torej v njem ne tičijo znanje in delovne izkušnje, pač pa genij. Gorenjska, sploh pa SDS in uprava Casinoja Bled, so lahko ponosni. Prva zato, ker je Bogo naše gore list, druga zato, ker ima v sredini genialne člane, tretja pa iz razloga, ker je prepoznala umske razsežnosti svojega svetovalca, zlasti pa svojega nadzornika. Sicer bralci ne vemo, kaj naj bi upravi Casinoja Bled Bogo svetoval, dokazano je le to, da je kot član nadzornega sveta iste družbe, ki ji je svetoval, poskrbel za to, da so se njegovi genialni nasveti v igralniški praksi tudi udejanjili. Očitno pred pravo člansko izkaznico in denarjem poklekne tudi sicer klena morala, katere glavni nosilci so gorenjski člani SDS z Bogom, Ruparjem in Grimsom na čelu (ne nujno po tem vrstnem redu). Upoštevajoč vse to, mi je bolj razumljiva teza Janeza Janše o Sloveniji kot svetovnem svetilniku (glej zbrana dela J. J., knjiga V., str. 578, založila založba »Družina Ljubljana«). Zato me tudi ne preseneča akcija, na katere čelu so zgoraj navedeni, ki sicer poteka v smeri, da bo Gorenjska postala svetilnik Slovenije ter da se že pripravljajo načrti za izgradnjo svetilnika na Blejskem otoku (beri glasilo SDS za Slovenijo Slovenski tednik, gorenjska izdaja št. 2008 z dne 30. februarja 2008). Ker je po sklepu glavnega odbora SDS za Gorenjsko vsak član SDS, ki je bodisi svetovalec uprave, bodisi njen član ali član nadzornega sveta gospodarske družbe, dolžan prispevati en odstotek od izplačanega denarja, denar, glede na število le-teh, ne bo problem.

Vendar s tem genialnosti, zlasti Bogove, še ni konec. Ker je škoda, da bi ljudje s takšnim možganskim potencialom ostali neizkoriščeni, smo s tem že pri drugem delu zgodbe. Pri Milki.

Milka je ljubka vijoličasta krava, ki se pretežno pase v avstrijskih gorah in na naših TV ekranih in katere mleko služi kot glavna sestavina za čokolado. In ravno ta Milka ni dala miru našemu Bogu. Kot prokurist gospodarske družbe Slovenijales (njegov genij poleg svetovanja zmore tudi te posle) je ugotovil, kako bi lahko izboljšal gospodarske rezultate tudi v tej družbi. Kot predsednik Konjeniške zveze Slovenije in član Konjeniškega kluba Lesce (pol človek pol konj, bi takšno stanje duha poimenovali stari Grki), si je genialno domislil, kako uporabiti domačo žival v komercialne namene. Če že Avstrijci uspešno reklamirajo vijoličasto Milko, zakaj ne bi enako storili v Slovenijalesu, z vijoličastim žrebcem z napisom »Slovenijales« na eni strani vampa, na drugi pa z napisom »naš prokurist Bogo«. In misel je meso postala in je naš Bogo v imenu in na račun gospodarske družbe kupil žrebca. Ker pa širša javnost ni razumela te genialne poteze in je zraven še zlobno natolcevala, da je konja kupil zaradi lastnih užitkov, je konja prodal in s tem gospodarski družbi prihranil stroške za barvo in za umetnika, ki bi konja opremil z ustreznimi simboli. Ta prihranek naj mu narod šteje v dobro.

Kaj lahko torej potegnemo iz zgodbe o Bogu in Milki? Prvič to, da so geniji na Gorenjskem še vedno nerazumljeni, kar v bistvu onemogoča, da bi bila pokrajina svetilniško naravnana in drugič, da smo res nevoščljivi svojemu bližnjemu, saj bi drugače razumeli, da je 350 tisoč evrov za dveletne napore našega Boga pravi drobiž proti temu, koliko so njegovi nasveti finančno oplemenitili tako Casino Bled kot tudi občino Bled in celo Slovenijo. Sram naj bo vsakogar, ki misli, da so zaslužki Boga rezultat njegove članske izkaznice, ne pa njegovega genija. Da to drži, je razvidno tudi s prapora v rokah Grimsa, Ruparja in Boga, na katerem z velikimi črkami piše: »Smrt klientelizmu in korupciji« (prapor je še iz časov volitev 2004). Kdor pa tej paroli ne verjame, pa naj se le včlani v pravo stranko (to je tista, ki je trenutno na oblasti). Naša mladež pa lahko iz povedanega sklene tudi, da se šolati prav pretirano ne izplača. Če lahko s srednjo izobrazbo mlatiš takšne denarje, kaj ti bo potem univerza.

PS: Bogu pa še tole: ne se sekirati zaradi nerazumevanja javnosti; velikih duhov sodobniki tako ali tako niso nikdar razumeli.