Računalnik in jaz: Ko avto vozi nas

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. marec 2008 / 06:00

Ko nam je pred leti avto odpovedal poslušnost, smo šli k mehaniku ali pa smo kar sami odpravili napako in avto je spet deloval brezhibno.

V času »stoenk« in »jugov« smo praktično vse lahko popravili sami in vzdrževanje avta res ni bil kak hudo velik zalogaj. Danes pa je avto pravi mali čudež. Pod pokrovom motorja se skriva nov pokrov, ki nam onemogoča dostop do delov motorja. Vse kar lahko storimo sami, je menjava olja in vžigalnih svečk, pa še vodo za pranje vetrobranskega stekla lahko nalijemo. S tem pa se vsa zadeva tudi konča. Ali so deli pokriti, da ne moremo do njih, ali pa so sestavljeni iz enega kosa, tako da jih ne moremo razdreti. No, še ena stvar je, ki jo lahko naredimo sami, zamenjamo lahko kolesa.

Ko se nam avto danes pokvari, običajno sistem zablokira delovanje celotnega vozila. Avto je dandanes zelo kompleksen in kompliciran sistem, ki poleg mehanskih delov vsebuje še polno senzorjev, električnih delov in računalnik, ki vse skupaj povezuje v delujočo celoto. Ob okvari računalnik samodejno izklopi tudi druge dele, ki bi jim lahko okvara prizadejala poškodbe. Poleg krmiljenja celotnega sistema in asistence ob okvarah pa računalnik krmili še zavorni sistem, krmiljenje koles, delovanje motorja in praktično nadzira vse, kar avto ima.

Sodobnih avtomobilov praktično ne moremo več samostojno popravljati. Skoraj ni drugega, kot da pokličemo vlečno službo, ki nam avto odvleče do prvega pravega servisa. Tukaj avto priklopijo na servisni računalnik, ki si izmenja podatke o stanju vozila z računalnikom, ki je vgrajen v vozilo. Ker računalnik že sam pove, kaj ga tare, iskanje in odpravljanje napak ni ravno zahtevna naloga. Ko pa kljub temu ne gre, je potrebno aktivirati servisni računalnik, ki delček po delček preiskuje dele avtomobila. To v praksi pomeni, da servisni računalnik pokliče vsak senzor, vsak električni del avtomobila, vsak čip, ti pa se mu javljajo nazaj in poročajo o stanju. Tako lahko s pomočjo servisnega računalnika hitro diagnosticiramo vzrok napake in napako odpravimo. Danes so serviserji že skoraj v belih oblekah, saj je umazanega dela bolj malo.

Kljub vsej računalniški podpori pa serviser še vedno potrebuje občutek in izkušnje. Včasih tudi računalnik ne uspe najti napake, saj vsi sistemi delujejo brezhibno. Takrat pač nastopi vlogo pravi servisni mojster, ki išče napako na podlagi odzivov avtomobila. Pravzaprav je servisni računalnik mojstru bolj v pomoč, kot pa da bi se zanašal samo nanj. V veliko primerih je vodilo k odpravi napake čisto navadna logika in občutek.

Je pa servisni računalnik prava zakladnica znanja, saj ob tem, ko najde in ugotovi napako, razpolaga tudi z znanjem. Ponudi nam rešitev težave in pove, kaj vse je potrebno postoriti, da bo avto spet brezhibno deloval. Gre za bazo znanja, ki predpisuje, kaj in kje je potrebno zamenjati oziroma, kaj vse je potrebno, da napako odpravimo. Računalnik je naučen odzivov, ki so ga vanj vnesli servisni mojstri, in torej ponuja njihovo znanje tudi drugim serviserjem. Tu je računalnik res zelo uporaben, a še vedno velja, da je stari dobri servisni mojster zlata vreden.

Računalnik pa ima še več funkcij. Ko najde napako in ugotovi škodo, nam poleg posredovanja informacij o odpravi napake posreduje tudi seznam delov, ki jih je potrebno zamenjati, pri tem pa se poveže s skladiščnim računalnikom in preveri razpoložljivost teh delov v skladišču. Če rezervnih delov ni v zalogi, jih skladiščni računalnik praktično sam naroči.

V avtu se ves čas vozimo z računalnikom. Ta določa delovanje našega avtomobila in upravlja tudi z našim počutjem, saj krmili klimo napravo, osvetljenost in avtoradio. Na nas je le še, da vozimo, pa še to bodo kmalu namesto nas počeli računalniki. Mi pa bomo le sedeli in uživali v vožnji ter občudovali pokrajino, ki se razprostira pred nami.