Gradnja nizkoenergijskih hiš je nujnost že danes

Pogosto slišimo izraze, kot je energetsko varčna, nizkoenergijska ali pasivna hiša. Kaj pomenijo? Bi bila gradnja takšne hiše dražja od običajne? V koliko letih bi se investicija povrnila?

Nizkoenergijska hiša mora dosegati določene kriterije, kar pomeni, da porabi manj kot 70 kilovatnih ur energije na leto na kvadratni meter površine (in 50 kilovatnih ur v večstanovanjskih objektih). Večini ta podatek ne pove veliko, več pa, da takšna poraba pomeni porabo petih litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevalne površine objekta oziroma pri 100 kvadratnih metrih 700 litrov kurilnega olja na sezono. Si predstavljate prihranek v starejši družinski hiši, kjer stanovalci porabijo tudi do 2.000 litrov kurilnega olja, hkrati pa imajo še kakih 80 kvadratnih metrov uporabnih površin, ki jih ne uporabljajo (najbrž poznate logiko gradnje pred 20 do 30-timi leti – gradnja dvostanovanjskih objektov, za starše in otroke, ter hkrati s slabimi materiali).

Kljub temu da je za marsikaterega lastnika družinske hiše tako majhna poraba kurilnega olja na kvadratni meter iluzija, strokovnjaki priporočajo več ukrepov. Z njimi se bo poraba zagotovo zmanjšala in približala standardom nizkoenergijskih hiš. Pa poglejmo: zmanjšati je potrebno toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij, vgraditi energetsko varčna okna, uporabiti izboljšan sistem ogrevanja (torej primerno močan kotel z dobrim izkoristkom in avtomatsko regulacijo), ki naj bo povezan s solarnim sistemom ali toplotno črpalko, pametno je tudi izkoriščati toploto izrabljenega zraka. K manjši porabi energenta veliko pripomore tudi dobra toplotna izolacija fasade ter pravilno izbrana okna. Čeprav po predpisih velja, da je 30-centimetrskem zidaku dovolj že petcentimetrska toplotna izolacija, je to premalo. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja od osem do 10-centimetrska izolacija, a so možne tudi boljše, ki pomenijo velik prihranek pri ogrevanju.

Z boljšo izolacijo do prihranka

Kdaj je pametno razmišljati o obnovi hiše? V evropskih državah so v uporabi t. i. nizkoenergetski standardi za gradnjo stanovanjskih hiš, kjer se kot glavno vodilo pojavlja energijsko število, ki pomeni specifično porabo energije na enoto površine zgradbe v časovnem obdobju. Ta se lahko izračuna za novogradnjo, ki tako služi kot napoved porabe energije, kot tudi za obstoječ objekt, kjer lahko z njim ocenimo energetsko učinkovitost. Tako velja, da so energetsko varčni objekti s porabo pod sedem litrov olja na kvadratni meter ogrevane površine in energijsko potratne s porabo več kot 20 litrov olja na kvadratni meter ogrevane površine. Vrednost energijskega števila se uporablja tudi za oceno potrebnih energetskih ukrepov, saj je potrebno veliko porabo v času vse dražjih fosilnih goriv in klimatskih sprememb čim prej sanirati.

Za zelo potratne objekte velja, da porabijo več kot 25 litrov kurilnega olja na kvadratni meter stanovanjske površine na leto, potratne od 20 do 25 litrov, povprečne od 15 do 20 litrov, varčne do 15 litrov, zelo varčne hiše od 5 do 10 litrov in hiše prihodnosti do pet litrov kurilnega olja na kvadratni meter stanovanjske površine na leto za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Ukrepi za zmanjšanje porabe energije so lahko preprosti, drugi pa tudi dragi. Kako se lotiti slednjih v večstanovanjskih objektih, kjer uporabniki za približno 100 kvadratnih metrov stanovanjskih površin danes plačujejo okoli 1600 evrov za ogrevanje in pripravo tople vode in hkrati na porabo nimajo niti velikega vpliva? Ob tem je treba poudariti, da pri izgorevanju litra kurilnega olja nastane 2,7 kilograma ogljikovega dioksida, ki je glavni povzročitelj segrevanja zemeljske atmosfere!

Pred gradnjo družinski posvet

Že ob razmišljanju o gradnji nove družinske hiše se mora investitor zavedati, da gradnja nizkoenergijske ali pasivne hiše ne pomeni le debelejše toplotne izolacije, ampak zahteva tudi obvezno kontrolirano prezračevanje. S tem si bo družina zagotovila manjšo porabo energije, s tem manjše emisije ogljikovega dioksida, prijetno bivanje ter manjšo obremenitev pred hrupom. Vgradnja zemeljskega prenosnika toplote v letnem času omogoča hlajenje prostorov! Pri načrtovanju pasivne hiše je potrebno poskrbeti predvsem za zaščito pred pregrevanjem v letnem času. To dosežemo z ustreznimi napušči, balkoni in pergolami. Pri pasivni hiši lahko s primerno vgradnjo sončnih modulov družina pridobiva tudi lastno električno energijo. Če je te celo preveč in jo lahko oddajo v omrežje, pa to ni več samo-oskrbovana hiša, ampak energijska hiša plus. Takšnih gradenj pri nas še ni veliko, saj so zaenkrat še drage, zato med graditelji, razen v izjemnih primerih, ni velikega zanimanja. Kljub dražji investiciji pa velja, da prijetna klima in ugodje, ki jo s takšno gradnjo dosežemo, pomenita veliko prednost s klasično gradnjo.

Za kakšno hišo se torej odločiti? Med nizkoenergijske hiše štejemo tudi klasične hiše, kjer je poudarek na zadostni toplotni izolaciji in kvalitetnih oknih. Za ogrevanje teh zgradb koristimo nižje temperature dovoda, kar nam omogoča izkoriščanje alternativnih virov toplote. Pri načrtovanju novih objektov lahko izbiramo med različnimi vrstami nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov, ki ga uporabimo tudi poleti za hlajenje prostorov. Za hlajenje potrebujemo dodatno hladilno napravo, odločimo se lahko za uporabo toplotne črpalke in vgradnjo površinskega oziroma ploskovnega ogrevanja (stensko, talno, stropno ogrevanje). Pri tem obstaja nevarnost, da obstoječi ogrevalni sistem postane predimenzioniran, kar ima za posledico znižanje izkoristka kotla in ponavadi zaradi neustrezne regulacije tudi znižanje izkoristka ogrevalnega sistema. Poleg tega z vgradnjo tesnih oken zmanjšamo ventilacijske izgube in izmenjavo zraka v prostoru.

Iz teh razlogov je potrebno najpogosteje za dovod zadostne količine svežega zraka vgraditi prezračevalni sitem. V nasprotnem primeru lahko povzročimo neugodje v prostoru, pojavi se lahko vlaga in z njo povezana plesen. Če si pomagamo s prekomernim odpiranjem oken, pomeni to znatne toplotne izgube. Osnovne smernice za gradnjo nizkoenergijske hiše so kompaktna gradnja z zagotovljeno zrakotesnostjo ovoja, zadostno toplotno izolacijo, kontrolirano prezračevanje, izkoriščanje toplote izrabljenega zraka in optimalna izbira ogrevalnega sistema, tudi za pripravo tople vode in prezračevanja. Analize kažejo, da je gradnja nizkoenergijske hiše za približno 33.000 evrov dražja v primerjavi s klasično gradnjo. Ti nastanejo predvsem zaradi vgradnje kontroliranega prezračevanja, povečane toplotne izolacije in same gradnje toplotnih mostov ter zagotavljanja zrakotesnosti ovoja.

Korak naprej

Za pasivne hiše je značilna takšna arhitektura, ki v čim večji meri omogoča izkoriščanje sončne energije za ogrevanje v zimskem času. Debelina toplotne izolacije ovoja stavbe je še bolj izdatna kot pri nizkoenergijski hiši in znaša od 30 do 40 centimetrov. Zaradi nizkih potreb po ogrevanju se najpogosteje kot vir ogrevanja uporablja toplotne črpalke v kombinaciji s sprejemniki sončne energije za pripravo in hranjenje ogrevalne vode in sanitarne vode. Nadaljnje prihranke dosežemo s prisilnim prezračevanjem in vgradnjo naprav za vračanje toplote odtočnega zraka. Elementi za pretvarjanja sončnega obsevanja so v večini nameščeni na ovoju stavb in jih imenujemo tudi elementi za naravno ogrevanje stavb s soncem.

Stavbo pripravimo tako, da sama sprejema sončno energijo, da je obenem hranilnik toplote in ogrevalni sistem. To naredimo tako, da stavbo dobro toplotno izoliramo in na severni strani predvidimo minimalne zastekljene odprtine. Za takšne hiše je značilna postavitev v smeri sever–jug. Južna stena je zastekljena z ustreznimi stekli, na severni steni pa je delež zasteklitve majhen. Stavba naj bo z bivalnimi prostori obrnjena proti jugu, ter z drugimi pomožnimi prostori obrnjena proti severu. Na južni strani lahko namestimo pasivne elemente (okna, zastekljene zidove, steklene in prezračevane fasadne elemente), omogočimo dobro kroženje zraka med prostori ter predvidimo zaščito pred poletnim soncem. Pri večini teh naprav segrevamo neposredno zrak v stavbi. Za shranjevanje toplote v gradbenih elementih najpogosteje uporabimo kar maso gradbene konstrukcije. Analize kažejo, da je dodaten strošek za gradnjo pasivne hiše od nizkoenergijske večji zgolj 4.000 evrov, v primerjavi s klasično gradnjo pa za 37.000 evrov večji. So višji stroški upravičeni? Rok za povrnitev investicije je dolg, ob vse dražji nafti pa se ti roki krajšajo. V Evropi takšno gradnjo podpirajo, saj so investitorjem med drugim namenjeni tudi ugodni krediti. (Vir Bojan Grobovšek, Ensvet, www.arhem.si)