Deset zapovedi Nobelove nagrajenke

Na pomen in pomembnost varovanja okolja (in s tem tudi varčevanja z energijo) nas vedno pogosteje opominja predvsem narava. Zdi se, da neradi poslušamo strokovnjake, kot je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je lani kot članica Mednarodnega foruma za podnebne spremembe skupaj z Al Gorom prejela Nobelovo nagrado za mir, opozarja, da podnebne spremembe na Gorenjskem niso izjema. Analiza dolgoletnih meteoroloških meritev kaže številne spremembe podnebnih značilnosti, še posebej naraščanje temperatur zraka. »Povprečna letna temperatura zraka se je na Gorenjskem v zadnjih 50 letih statistično značilno povečala za 1,4 stopinje Celzija. Tudi na Kredarici temperatura zraka hitro narašča, kar kaže, da gre za globalna dogajanja,« pojasnjuje profesorica.

Gorenjska se najbolj ogreva poleti, najmanj jeseni. Zadnje res hladno leto pri nas je bilo leto 1978, najtoplejše do zdaj pa leto 2000. Rekordno vroče in sušno je bilo poletje 2003 in tudi jesen 2006 in zima 2006/2007 sta bili pri nas najtoplejši, odkar merimo temperaturo zraka. Višje temperature zraka prinašajo tudi vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. Ti se v zadnjem desetletju pojavljajo izrazito bolj zgodaj kot v preteklosti, že konec maja in v juniju. Spremembe so tudi v letni količini padavin, še zlasti v Zgornjesavski dolini. Pojavlja se suša, manj je nevihtnih dni. Manj je tudi dni s snežno odejo, tudi debelina snega se zmanjšuje. Rahlo narašča intenzivnost nalivov, kar lahko vodi v hudourniške pojave. Listavci olistajo prej, mnoge rastline bolj zgodaj cvetijo. Podobne trende lahko pričakujemo tudi za vnaprej.

Zaradi vsega naštetega (marsikaj pa zaradi prostorske stiske tudi ni objavljeno) smo Lučko Kajfež Bogataj prosili za nekaj koristnih nasvetov pri ohranjanju okolja in tudi varčevanju: »Vsak od nas bi moral upoštevati štiri glavna načela. Prvo je, da spoznamo svojo odgovornost in skrb za okolje, torej da se zavemo svojega vpliva in zato omejimo fizično in kemično nasilje nad naravo. Drugo je načelo varovanja naravnih virov, saj so nekateri naravni viri redki in omejeni, nenazadnje vsa fosilna goriva, rodovitna tla, čista podtalnica, ... Najvažnejše v tem potrošniškem času je načelo preprostosti in zmernosti: kupujmo manj in porabimo manj, v bistvu le toliko, kolikor zares potrebujemo. In še zadnje, načelo menjave, delitve in izposojanja, ki naj nas vodi v dogovarjanje in usklajevanje z drugimi.«

Ta načela lahko prevedemo v bolj konkretne nasvete (po Lučki Kafjež Bogataj):

- izobraževanje o svojem vplivu na okolje in o tem, kako ga zmanjšati in ob tem prihraniti denar, ne da bi zmanjšali kakovost svojega življenja;

- varčevanje z energijo, vodo, materiali (na primer embalažo). Pravilna temperatura v sobah naj bo med 20 in 21 stopinj Celzija (hodnik 15 stopinj, kopalnica 23 stopinj, spalnica 18 stopinj). Vsaka stopinja manj zmanjša stroške ogrevanja za okoli šest odstotkov. Ponoči je lahko temperatura še za približno 2 do 3 stopinje nižja. Povsod namestite varčne žarnice. Omislimo si kvalitetno vodno napeljavo brez vodnih in toplotnih izgub. Grelnik vode nastavimo na največ 60 stopinj Celzija (dovolj je že 54 stopinj Celzija), ga redno vzdržujemo in primerno izoliramo;

- energijska učinkovitost in zmanjševanje količine odpadkov, recikliranje izdelkov (izolacija hiš, pasivna raba sončne energije, gospodinjski aparati razreda A++, avto: izberite model s čim manjšimi izpusti ogljikovega dioksida, redno ga servisirajte, ne uporabljajte ga za kratke vožnje, po avtocesti nikoli ne vozite več kot 110 km/uro). Ločujmo odpadke, predvsem pa zmanjšajmo njihovo količino;

- zamenjava energetsko potratnih izdelkov z, na primer, lesenimi izdelki (namesto plastičnega in kovinskega pohištva leseno, namesto keramike – lesni parket, namesto plastičnih oken – leseni okvirji, ..., namesto betonske ograje lesena ali živa meja);

- zamenjava rabe fosilnih goriv z nefosilnimi (na primer raba lesne biomase, geotermalna energija, fotovoltaika);

- spodbujajmo širitev javnega kanalizacijskega omrežja in zahtevajmo čistilne naprave. Odkrijmo in prijavimo nelegalne deponije, ki podtalnico ogrožajo z izpiranjem mikropolutov in bakterij;

- jejmo več hrane rastlinskega kot živalskega izvora, predvsem pa hrano lokalnega izvora, sezonsko sadje in zelenjavo. Trgovcem dajmo vedeti, da imamo raje izdelke, ki prepotujejo najkrajšo možno pot. Ne pijmo pijač iz pločevink ali plastenk, izberimo pijačo slovenskega izvora;

- začnimo se prilagajati na podnebne spremembe! Te prinašajo poplave, suše, ujme, dražjo hrano in energijo. Tam, kjer že zdaj vsako poletje zmanjka vode, naredimo zajetja, ujemimo deževnico, upoštevajmo opozorila in zavarujmo premoženje pred nepredvidljivimi posledicami;

- usmerimo gospodarski in regionalni razvoj tudi glede na pričakovane podnebne spremembe in

- aktivno spodbujajmo lokalno, regionalno in državno politiko, da pokaže z lastnimi zgledi in zakonodajo pravilen odnos do okolja (ne pozabite, da imate volilno pravico ravno v ta namen).