Važno je, da dela fantazija

Na razstavah, ki jih prirejajo preddvorski likovni samorastniki, zbujajo pozornost nenavadni glineni izdelki, največkrat velike vaze z različnimi domišljijskimi vzorci.

Njihov avtor je Milan Ažman, ki se je s te vrste umetnostjo začel ukvarjati, ko se je upokojil. »Navdušili so me otroci v šoli in njihova likovna pedagoginja Maja Zajc Sobočan, ki iz otrok res zna izvabiti neverjetne stvaritve,« je povedal Milan Ažman, prej tudi sam likovni pedagog in zgodovinar, nazadnje pa pomočnik ravnatelja v osnovni šoli v Cerkljah. Navdušenje za glino ga je vodilo na tečaj, kjer se je naučil tudi tehnike oblikovanja. »Še preden sem šel v pokoj, sem doma uredil atelje, kamor sem postavil tudi peč za peko gline. V pokoju pač moraš nekaj početi, da ne zakrniš. Začel sem izdelovati najrazličnejše izdelke iz gline, pogosto jih razstavljam, zanje pa pri ljudeh vlada precejšnje zanimanje,« dodaja Milan Ažman, ki ima po petih letih, odkar se je upokojil in začel ustvarjati, tudi veliko naročil za svoje izdelke.

Teh je cela vrsta. Najznačilnejše so velike vaze, na katerih se potem Milan igra z domišljijo. Nanje dodaja cvetlične okraske ali dodatke najrazličnejših oblik, pobarva jih z živahnimi barvami, da so videti kot španske plesalke, čara nanje geometrijske ali kake druge vzorce, skratka, kakor pravi, »važno je, da dela fantazija«. Ta ga vodi tudi pri oblikovanju svečnikov, glinenih slik z žičnimi okviri, mozaikov, različnih posod, okvirov za ogledala ali slike, mozaikov … izdelkov v njegovem ateljeju je kar preveč, da bi jih lahko opisali. Ob mojem prihodu je ravno ustvarjal za bližnjo razstavo v Železni Kapli, ki jo pripravljajo z društvom Likovni samorastniki Preddvor. Vse izdelke oblikuje ročno in sodi med tiste umetnike oblikovanja gline, ki ne uporabljajo lončarskega vretena. Oblikovane zapeče v lončarski peči. Pri gnetenju gline (to hodi iskat na Polje pri Vodicah), ki terja tudi nekaj fizične moči, pa se človek imenitno sprosti in zbistri svoje misli, je prepričan Milan Ažman.