Priprava zelenjavnega vrta

Besedilo: Igor Pavlič
nedelja, 16. marec 2008 / 06:00

Marca že posejemo prvo solato, ki ji skozi cel mesec sledijo še druge vrste zelenjave.

Večina lastnikov vrtov ne goji zelenjave toliko zaradi količine pridelanega kot zaradi veselja do dela z vrtninami in pričakovanja, kako bo posajeno obrodilo. Čeprav je morda dražja od kupljene in mogoče manj kakovostna, a roko na srce, vzgojena je z ljubeznijo in rezultat našega truda je. Danes je mogoče kupiti semena vse mogoče zelenjave in tudi sadike se dobijo že skoraj povsod. Te nam prihranijo kakšen teden ali dva čakanja na domače sadike: na primer solato, kapusnice, kumare, paradižnik, paprika, jajčevci ... Za vse vrste zelenjave se bolj splača kupiti sadike, kot pa čakati, da jih bomo sami vzgojili. Doma pridelana zelenjava ima polnejši okus, ker zraste brez umetnih pospeševal, tudi zelišča bolj dišijo in če jih uporabljamo sveža, imajo močnejši vonj in okus.

Za uspešno pridelavo zelenjave si najprej naredimo načrt. Pripravimo seznam zelenjave, ki jo bomo to leto pridelali. Ta načrt tudi shranimo za drugo leto, če želimo kolobariti, da lahko izmenjaje sadimo dobre sosede vsako leto na drugo gredo. Neposredno na prosto sejemo in sadimo, ko je zemlja dovolj suha in tudi topla. Torej hitreje bo vse skalilo, če je že nekaj dni sončno vreme. Pred sajenjem gredice prelopatimo, pognojimo, če jih nismo jeseni, odstranimo vse plevele, z grabljami zdrobimo večje grude in na koncu pograbimo, da je teren raven in gredice lepo oblikovane. Vsaj pred prvo setvijo je videz gredic pomemben. Čez poletje, ko rastline prerastejo robove in ko kakšno sadiko presadimo tudi zunaj vrste, je pomembno le, da je vrt bujno zasajen. Če pa smo jeseni zemljo posuli s hlevskim gnojem in ga zastrli z ostanki rastlin, so sedaj gredice polne teh ostankov, ki jih najprej odstranimo, potem pa prerahljamo le z vilami.

Če je vaša praksa kolobarjenje z rastlinami v določenem zaporedju, se tega držite vedno, saj je to prednost v preprečevanju razmnoževanja različnih škodljivcev, ki navadno napadejo le določene vrste zelenjave. Če isto rastlino leta in leta gojimo na istem mestu, se bolezni in škodljivci na rastlini še bolj množijo. Naprimer, če na delu vrta gojimo krompir, naslednje leto na istem prostoru posadimo čebulo. Če imate dobro pognojeno zemljo, je primerna za kumare, paradižnike, ... skratka za rastline, od katerih pričakujemo čimvečje plodove. Najučinkovitejše kolobarjenje je daljše od treh let, saj se nekatere bolezni v zemlji zadržijo več let. In tudi v majhnem vrtu je manj učinkovito, vsa zelenjava je bolj tesno skupaj in se tako škodljivci selijo z rastline na rastlino. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da naj za zelenjavni del vrta namenimo sončni del vrta. Nanj naj ne pada senca hiše in tudi pod sencami dreves nam zelenjava ne bo rasla. Tudi vetru preveč izpostavljen vrt ni primeren za gojenje vrtnin. Če imate vrt na pobočju, je bolje narediti terase, da voda preveč ne odteka, čeprav je poleti lahko velik problem suša. Vendar za pridelavo zgodnje zelenjave, sploh veliko solate, je vrt na pobočju idealen. Idealno je, če je zelenjavni vrt obrasel na severni strani s kakšno živo mejo iz cvetočih grmovnic, seveda če imate velik vrt, za manjšega pa je že primerno, da je ograjen z lesenim plotom ali kakšnim drugim vetrobranom.

Torej marca najprej posejemo berivko za rezanje, zgodnje vrste glavnate solate, blitvo, špinačo, redkvice, česen, čebulo, peteršilj, korenček, vse drugo kasneje glede na temperature ali če se držite setvenega koledarja. Tudi jagode še lahko presadite v marcu, če imate posajene preveč na gosto. Pospravite pa še vse ostanke jesenske zelenjave: motovilec, ker bo šel v prvih toplih dneh v cvet, brstični ohrovt, razne radiče in zimske solate. Dobro je prve posevke zaščititi s kopreno, da nam semen ne pojejo ptice, pa tudi marca so noči še hladne. Če imate možnost, jih čezdan odkrijte, da gredice ogreje sonce.