Pripravili načrte za ureditev Brezij

Silvin Krajnc: "Želimo, da bi bile Brezje kraj, kjer bi romarje in druge obiskovalce lahko lepo sprejeli in kjer bi se tudi dobro počutili."

Brezje – »Brezje so vseslovensko narodno svetišče in romarsko središče, ki ga na leto obišče okrog 420 tisoč ljudi, zato želimo, da bi bil to kraj, kjer bi romarje in druge obiskovalce lahko lepo sprejeli in kjer bi se tudi dobro počutili,« pravi pater Silvin Krajnc, rektor bazilike Marije Pomagaj in gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, in poudarja, da so pripravili načrte za ureditev in nadaljnji razvoj Brezij, ki jih bodo predstavili tudi krajanom. Že junija lani so pred cerkvijo začeli urejati bogoslužni prostor, kjer bodo lahko maše na prostem vse od začetka maja do sredine oktobra. Prostor pred cerkvijo lahko sprejme do sedem tisoč romarjev, od tega jih bo pod načrtovanim šotorom lahko sedelo dva tisoč. Ob slavju 100-letnice kronanja Marije Pomagaj septembra lani so že uporabili novozgrajeni bogoslužni prostor, ki ga bodo dokončali letos. »Uredili bomo še tlake, namestili streho in obnovili še bližnji zid, ki se je nagnil,« pravi pater Silvin in dodaja, da so v okviru urejanja tega prostora povečali in posodobili tudi sanitarije in pridobili skladiščne prostore za shrambo stolov in druge opreme.

Brezje potrebujejo prenočišča

Na Brezjah tudi niso zadovoljni s sedanjo gostinsko ponudbo. »Ponudba ni romarsko naravnana in ne ustreza ljudem, ki pridejo na Brezje za nekaj ur,« pravi Silvin Krajnc in dodaja: »Cerkev se ne želi sama ukvarjati z gostinsko dejavnostjo, zato pa jo spodbuja in tudi podpira načrte domačega podjetnika Vilija Klanška, da bi zgradil penzion s sedemdesetimi ležišči. Brezje bi potrebovale vsaj toliko ležišč, da bi lahko prenočil en avtobus potnikov. Verniki, predvsem iz Nemčije, se že zdaj na poti v Medjugorje ustavljajo na Brezjah, kjer bi lahko prespali, enako tudi potlej, ko bi se vračali domov. Pozimi, ko ni tovrstnega turizma, bi penzion lahko koristili za duhovne vaje, počitnikovanje upokojencev in za razna druga srečanja.«

Za cerkvijo, kjer je že zdaj muzej jaslic in votivnih podob, načrtujejo gradnjo večnamenske stavbe, v kateri bi uredili kapelo za petdeset ljudi, stopnišče za dostop do sedanje dvorane za 150 ljudi, povečali zakristijo, uredili muzej jaslic in votivov, dvorano za sto ljudi in v mansardi še nekaj sob za goste. Lokacijsko informacijo so že pridobili, zavod za spomeniško varstvo je tudi dal smernice, z gradnjo prvega dela pa naj bi predvidoma začeli spomladi prihodnje leto.

Ločitev cerkvenega in komercialnega dela

Pomembna dejavnost Cerkve je tudi dobrodelnost. Frančiškovi bratje, ki so varuhi Marijinega svetišča na Brezjah, razmišljajo tudi o gradnji doma za ostarele ali doma za dnevno oskrbo starejših, pri tem pa jih podpira tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zemljišče imajo zagotovljeno. »Prostor, ki sodi k svetišču, bi tudi radi ločili od ostalega prostora, zato načrtujemo, da bi ob dobri volji Turističnega društva Brezje lahko bife in prodajne paviljone prestavili na primernejšo lokacijo ter tam uredili še dodatne sanitarije, prostor za prvo pomoč z najnujnejšo opremo in za previjanje otrok, igrišče za otroke … Vsako malo večje svetišče na svetu ima tudi knjigarno, kjer verniki lahko kupijo vrednejše spominke, Sveto pismo in druge knjige,« pravi Silvin Krajnc, ki upa, da bodo z vodstvom Turističnega društva našli skupni jezik pri prostorskem urejanju romarskega kraja.

Pomožno parkirišče

Na Brezjah sta predvsem ob množičnem obisku velik problem tudi promet in parkiranje. V romarskem središču se zavzemajo za to, da bi po končani gradnji avtoceste sedanjo hitro cesto ohranili in jo uporabili za nov dovoz do obstoječega parkirišča in s tem seveda omogočili tudi krožni promet. Dodatna parkirna mesta pa bi lahko bila na levi in desni strani cestišča obstoječe hitre ceste. Za parkirišče bi morda lahko namenili tudi zemljišče, ki bo na voljo po končani gradnji priključka za Brezje na Črnivcu. »Želimo si, da bi večje skupine romarjev sprejeli že na Črnivcu, odtod pa bi peš odšli po romarski poti do cerkve,« pravi pater Silvin in ob tem še pove, da skupaj z občino in turističnim društvom urejajo tudi poldrugi kilometer dolgo Pot miru, ki poteka iz središča Brezij mimo pokopališča in nato čez peraški rob nazaj na Brezje. Predviden je tudi odcep do peraških slapov. Občina je že poskrbela za načrte in soglasja lastnikov ter ureditev same poti, turistično društvo bo pot vzdrževalo, cerkev pa bo prevzela odgovornost za postavitev štirinajstih znamenj in jih »opremila« z verzi slovenskih pesnikov po izboru Toneta Kuntnerja. Prvi dve znamenji bo postavila letos, potlej vsako leto dve.