Računalnik in jaz: Virtualni časopis

Ko v roke vzamete časopis, skozi vsebino prehajate z listanjem listov. Čez čas že veste, kje je kaj in pogosto časnik kar odprete na želeni strani.

Oblika in vsebina časopisa se menja le zelo redko. Zato sta navada in navezanost na koncept in vsebino zelo velika. Ko se spremeni oblika časopisa, ko se premakne vsebina drugam in ko se doda nova vsebina, je to za bralce velik zalogaj. Spremembe ne smejo biti prevelike in morajo biti postopne. Le tako se lahko bralci na »nov« časopis navadijo in se nanj prilagodijo.

Kako pa je s časopisom na internetu? Časopis je tam videti povsem drugače. Vsebinski sklopi so povsem drugače razporejeni, članki se skrivajo nekje na spletni strani in jih je potrebno najprej najti, preden uspemo prebrati njihovo vsebino. Logika dela na internetu je povsem drugačna in preskok med klasičnim časopisom in internetno stranjo je ogromen. Običajno so uporabniki interneta navajeni takšne logike dela in jim to ne predstavlja velikega problema. Klasični bralci časopisa pa imajo pri prehodu časopisa na internet velikanske težave. Nič ni tam, kjer naj bi bilo.

Vodilo pri zagotavljani enostavnost in uporabnosti na internetu je to, da se ne sme spremeniti logika dela in procesov. Le tako bodo vsebine dostopne za vse, tudi za tiste, ki so navajeni klasičnega prebiranja časopisov. Uporabnikom interneta pa je tako ali tako vseeno, saj so navajeni obojega in jim to ne predstavlja problema. Zato je potrebno zagotoviti, da prehod na internet ne spreminja načina v delu, ne spreminja koncepta vsebin in ohranja oblikovno podobnost tiskanemu časopisu.

Takšnim časopisom na internetu pravimo virtualni časopisi. Gre za povsem enak časopis, kot je tudi tiskana izdaja časopisa. Razlika je le v tem, da v rokah nimate papirja, ampak si vsebine ogledujete preko zaslona na računalniku. Virtualni časopis se pred vami odpre v obsegu in obliki, ki ste jo že vajeni. Časopis lahko listate s pomočjo puščic ali pa liste preprosto obračate z miško. Še več, obračate jih lahko, če imate seveda na voljo ustrezen, na dotik občutljiv zaslon, tudi s pomočjo prstov. Zaslona se preprosto dotaknete in s prstom drsite po zaslonu, listi pa se pred vami obračajo. Kot bi imeli pred seboj natisnjen časopis. Virtualni časopis torej ne spreminja načina dela, pa še vsa vsebina je točno tam, kjer ste jo navajeni. Spremenil se je le vmesnik za branje časopisa, saj je namesto papirja to računalniški zaslon.

Virtualni časopisi pa ponujajo še mnogo več. Posamezno stran si lahko natisnete, lahko si posamezno stran shranite v arhiv, kjer vas vsebina čaka, da si jo ponovno ogledate. Prav tako lahko po časopisu iščete vsebino po ključnih besedah, saj je virtualni časnik digitaliziran in omogoča, da najdete želene pojme, kjerkoli v časopisu se že ti nahajajo. V okence iskalnika vpišete želeno besedo in že vam računalnik poiščete članke, v katerih se ta beseda nahaja. Tako lahko mnogo hitreje premikate med vsebino, ne da bi vam bilo potrebno prebirati celotno vsebino časopisa.

Gorenjski glas je prvi časopis v Sloveniji, ki je na internetu ponudil tudi virtualno izdajo časopisa. Vse aktualne številke časopisa bodo tako dosegljive tudi na ta način. Storitev je namenjena vsem bralcem, ki niso najbolj vešči interneta, s tem pa jim je ponujena možnost, da tudi oni dostopajo do vsebin časopisa na internetu. Pri tem je tak časopis na voljo takoj, ko nastane njegova vsebina, in ni potrebno doma čakati na poštarja, da vam prinese časopis.

Virtualni svet ni le nekaj, kar vam prinaša nove zahteve in potrebe ter novo učenje, virtualni svet je tudi nekaj, kar vam prinaša preprostost in dosegljivost. In virtualni časopis je natančno to. Je preprost, pregleden in delo z njim je enako, kot da bi v rokah držali papirnati časopis. Združite sodobnost in realnost, z virtualnim časopisom dobite prav to.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Do sanacije javnih stavb z zasebnim kapitalom

Od leta 2013 naprej bodo morale države članice Evropske unije vsako leto energetsko sanirati najmanj tri odstotke javnih stavb. To bo po mnenju direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača v Slove...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 15. september 2021 / 16:36

Od Pesmi upora do Našega skladišča

Gledališče Toneta Čufarja vabi v aBONma. Letos je gledališki in glasbeni abonma, oba z zanimivim programom za različne okuse, mogoče plačati tudi z bonom.

Kranjska Gora / sreda, 15. september 2021 / 16:35

Dom Valentina Staniča z novo vremensko postajo

Mojstrana – Ekipa Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani, je v okviru projekta LIFE SustainHuts na Dom Valentina Staniča pod Triglavom, ki stoji 2332 metrov nad morjem, namestila vremensko...

Razvedrilo / sreda, 15. september 2021 / 16:34

Niso bili le sošolci, bili so prijatelji

Po petdesetih letih so se prvič srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so osnovnošolsko izobrazbo sklenili v šolskem letu 1970–1971 na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor.

Tržič / sreda, 15. september 2021 / 16:33

Zahvalili so se jim s priznanji

Tržič – Društvo upokojencev (DU) Tržič že dobrih deset let izvaja projekt Starejši za starejše, kjer prostovoljci ugotavljajo, da je kar precej občanov, ki komaj shajajo s svojimi pokojninami. Druš...

Jezersko / sreda, 15. september 2021 / 15:35

Spomin je še vedno živ

Osrednja slovesnost ob počastitvi praznika Občine Jezersko je tokrat minila v duhu tridesetletnice samostojnosti Slovenije.