Manjša gospodarska rast, ne pa tudi inflacija

Umiritev rasti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in pri izvozu kažejo na manjšo rast BDP. Pri inflaciji je položaj še zelo negotov.

Ljubljana – Vse mednarodne napovedi (Mednarodnega monetarnega fonda, Evropske komisije in mednarodnih inštitutov) kažejo na to, da se nam v letu 2008 obeta znižana gospodarska rast in verjetno višja inflacija, kot so prvotno napovedovali. Čeprav statističnih podatkov za celo lansko leto še ni (Urad za statistiko jih napoveduje v aprilu), pa podobna gibanja napoveduje tudi Urad za makroekonomska raziskovanja in razvoj (UMAR) v rednem Ekonomskem ogledalu za mesec februar. Umirjanje rasti v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu in izvozu kaže na to, da bo gospodarska rast v letu 2008 zelo verjetno blizu jesenske napovedi o 4,9-odstotni rasti BDP, medtem ko se za leto 2007 ocenjuje da bo (ob predpostavki, da je znašala rast v zadnjem četrtletju lani okoli šest odstotkov) ta rast za celo leto dosegla visokih 6,5 odstotka.

Kot je na redni tiskovni konferenci UMAR-ja povedal njegov direktor Boštjan Vasle, na umirjanje kažejo tudi podatki iz anket o poslovnih tendencah, ki kažejo tudi umirjanje optimizma v kazalniku gospodarske klime in zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Več negotovosti je pri gibanju cen – inflaciji. Cene so se v februarju umirile in povečale le na medletni ravni, kar je vpliv prenosa cen in preteklega leta. Ker so cene prav v marcu, aprilu in maju lani močno poskočile, pričakujejo v teh mesecih podoben statistični vpliv, vendar v nasprotni smeri. Sicer pa je položaj na trgih še vedno zelo negotov, zlasti zaradi podivjanih cen nafte, ki jih sicer k sreči nekoliko omili (pa tudi povzroča) padec tečaja dolarja.

Precej skrb zbujajočo sliko pa kažejo podatki o slovenski plačilni bilanci, kjer bo primanjkljaj po oceni UMAR-ja za lansko leto dosegel kar 4,9 odstotka BDP. Vzrok za to naj bi bil v občutno povečanem uvozu za investicijsko dejavnost in financiranju višje gospodarske rasti. Kljub visokemu deležu v BDP pa na UMAR-ju, EIPF-u in Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo primanjkljaj z letošnjo slabitvijo konjunkture zmanjšal in da ne gre za skrb zbujajoče dolgoročnejše neravnotežje.