Slovenci ne želimo prepirov

Darko Šonc, predsednik sveta slovenske nacionalne manjšine na Hrvaškem, pravi, da prepiri med državama že vplivajo na odnose med ljudmi.

Kranj – Na Hrvaškem živi po zadnjem štetju okrog 14 tisoč Slovencev, ki so organizirani v 11 društvih v Zagrebu, na Reki, v Karlovcu, v Splitu, Šibeniku, Dubrovniku in Zadru, v Pulju, Lovranu, Labinu in Osijeku. Društva so se pred 15 leti povezala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Na Hrvaškem deluje 22 manjšin in vsaka ima na državni ravni organiziran svoj svet. Svet slovenske nacionalne manjšine vodi Darko Šonc, ki je tudi dolgoletni predsednik Slovenskega kulturnega društva Slovenski dom v Zagrebu.

Na vprašanje, kako Slovenci doživljajo pogoste, zlasti mejne spore med Slovenijo in Hrvaško, je v petek odgovoril, da zaskrbljeno. »Na splošno so odnosi med Slovenci in Hrvati na Hrvaškem še vedno dobri, čeprav jih že 15 let grenijo najrazličnejši problemi, zlasti mejni, ki jih politika po osamosvojitvi obeh držav ni znala rešiti. Pred njo so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško in njenima narodoma odlični. Imeli smo veliko skupne zgodovine in ciljev. To je na srečo kapital, ki še vedno veliko velja in preprečuje hujše zaostrovanje. Žal gredo stvari v smer, ki je ne želimo. Slovenci smo na Hrvaškem še spoštovani, vendar nas hrvaški prijatelji in znanci vedno pogosteje sprašujejo, kaj Slovenci pravzaprav hočemo,« je povedal Darko Šonc. Na splošen položaj slovenske manjšine na Hrvaškem in na pravice njenih pripadnikov problemi med državama ne vplivajo, ampak državni organi spoštujejo zakonodajo.