Zgodovina slovenskih uspehov na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju

Svetovna prvenstva v alpskem smučanju potekajo že več kot 70 let. Mürren v Švici je leta 1931 prvi gostil mojstre belih strmin.

Prvih devet let so si prvenstva sledila vsako leto, med leti 1940 in 1948 ni bilo tekmovanj zaradi 2. svetovne vojne. Od leta 1948 so tudi olimpijske igre štele za svetovna prvenstva. Tako je bilo vse do leta 1980. Od prvenstva v Bormiu leta 1985 so srečanja najboljših smučarjev sveta na sporedu vsaki dve leti. Pomembno vlogo je na svetovnih prvenstvih imela tudi Slovenija. Vse medalje za bivšo Jugoslavijo so osvojili slovenski smučarji. Moški so se okitili s štirimi odličji, ženske pa so jih zbrale kar sedem.

Led je prebil Boris Strel, ki je bil na veleslalomu v Schladmingu leta 1982 tretji. Njegov uspeh je takrat dopolnil najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj, ki je bil srebrn v slalomu. Ugnal ga je le nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark, ki je v svetovnem pokalu kar 86-krat stal na najvišji stopnički. Junakinja prvenstva v Schladmingu je bila Švicarka Erika Hess, ki je zmagala na veleslalomu, slalomu in v kombinaciji.

Prvenstvo v Crans Montani leta 1987 si bo za vedno zapomnila Mateja Svet. Najbolj je presenetila v superveleslalomu, ko sta jo ugnali le Švicarki Maria Walliser in Michela Figini. Bronasto odličje si je prismučala tudi v slalomu, medtem ko je v veleslalomu zaostala le za Vreni Schneider. V vseh ženskih disciplinah so slavile Švicarke.

Slalomska tekma za ženske v Vailu februarja 1989 bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino slovenskega alpskega smučanja. Mateja Svet je prepričljivo odpravila vse tekmice, za 61 stotink je ugnala tudi nedotakljivo Vreni Schneider. V veleslalomu je Schneiderjeva le prišla do zlata, druga je bila Francozinja Carole Merle, tretja pa Mateja Svet. Naša smučarka je medaljo dobila šele po koncu prvenstva, saj je bila bronasta Francozinja Christelle Guignard diskvalificirana zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Za povsem nepričakovano veselje v moški ekipi je poskrbel Tomaž Čižman, ki je s štartno številko 22 prismučal do brona v superveleslalomu. Prehitela sta ga le favorizirana Švicarja Martin Hangl in Pirmin Zurbriggen.

Ko je Mateja Svet leta 1990 presenetljivo končala svojo kariero pri 22 letih, se slovenski ekipi v Saalbachu leta 1991 ni obetalo nič dobrega. A se je s sijajno drugo vožnjo Nataša Bokal v slalomu prebila vse do srebra, prehitela jo je le Schneiderjeva. Med zvezde belega cirkusa se je iz popolne anonimnosti zavihtel Stephan Eberharter, ki je zmagal v superveleslalomu in kombinaciji.

Prvenstvo v Sierra Nevadi je bilo predvideno za leto 1995, vendar je odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Izpeljali so ga leto kasneje. Urška Hrovat je v slalomu prismučala do bronastega odličja, potem ko je po prvi vožnji celo vodila. V drugem teku je silovito napadla Švedinja Pernilla Wiberg in zanesljivo zmagala, Patricia Chauvet pa le za stotinko sekunde prehitela Urško in se veselila srebra.

Avstrijci so na domačem prvenstvu v St. Antonu pričakovali zmage v skoraj vseh disciplinah. Že prvi dan prvenstva jih je v moškem superveleslalomu na realna tla postavil Američan Daron Rahlves. Oba domača aduta Stephan Eberharter in Hermann Maier sta končala za njim. Slovenski tabor je proslavljal bron, ki ga je s sanjsko drugo vožnjo prismučal Mitja Kunc. Hitrejša sta bila le Mario Matt in Benjamin Raich, Rene Mlekuž je dopolnil slovenski uspeh s petim mestom, Jure Košir je končal na 8. mestu.