Lorenz Valentin Tschertou (na sliki ob eni od svojih umetnin) razstavlja nekatere svoje izdelke na Žvercerjevi domačiji v bližnjem Podnu/Bodental, v kateri izdeluje nakit in druge ročne izdelke Nemka Corinna Tauschke.

Med sosedi 80

V najvišje ležeči hiši v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg s čudovitim razgledom na dolino in okoliške severne stene Karavank živi 46-letni kipar Lorenz Valentin Tschertou, eden od številnih umetnikov slovenskega rodu na Koroškem.

Ime Lorenz ima po očetu, ki se je pred leti smrtno ponesrečil med delom na travniku, ime Valentin pa po starem očetu. Nesreča je segla tudi po življenju brata Marjana, znanega koroškega planinca, alpinista in turnega smučarja. Ponesrečil se je na Grossglocknerju/Velikem Kleku, Slovensko planinsko društvo iz Celovca vsako leto njemu v spomin organizira planinski pohod. Sestra Pepca se je poročila z odvetnikom Ludvikom Drumlom, ki je zelo dejaven v slovenskih zadružnih in denarnih ustanovah na Koroškem. V Bistrici/Feistritz v Ziljski dolini sta propadajočo Staro pošto/Alte Post preuredila v sodobno gostišče in prizorišče številnih družabnih in kulturnih prireditev. Druga sestra Marija je svetovalka za ekološko kmetovanje in dejavna v Skupnosti južnokoroških kmetov, ki združuje predvsem kmete z dvojezičnega območja, in deželni kmetijski zbornici.

Lorenz Valentin Čertov, oče hčerk Manuele in Nadje, je zaljubljen v umetnost in naravo. Navdušuje ga tudi turno smučanje. Po končani Slovenski gimnaziji v Celovcu, kamor sta slovensko zavedna starša vpisala vse otroke in jih šolala, se je izobraževal v strokovni šoli za kiparjenje in izpopolnjeval znanje pri znanih kiparjih, predvsem v Salzburgu. Zanimalo ga je tudi restavratorstvo. Zaradi talenta in izkušenj ga je k sodelovanju pri obnovi spomenikov na Koroškem in tudi v drugih delih Avstrije povabil Zvezni urad za zaščito spomenikov z Dunaja. Za dušo pa kipari, največ z lesom, kamnom in glino. Atelje si je uredil na nekdanji žagi v Svetni vasi/Weizendorf pri Št. Janžu/St. Johann ob Dravi. Za svoje umetniško delovanje pravi, da ga vznemirja moč narave, v kateri je odraščal in s katero še sedaj najraje živi, in njene naravne sile, od vetrov do vode. Narava je neskončen vir idej, samo zaznati in razumeti jih je treba ter uživati v njih. Naravne sile so glavni vir umetniškega navdiha Lorenza Valentina Tschertoua.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 15. avgust 2007 / 07:00

Prijateljstvo, dolgo pol stoletja

Mestna občina Kranj je že pol stoletja pobratena s francoskim mestom La Ciotat. Vsako leto julija poteka izmenjava mladih. Prvo polovico julija preživijo kranjski dijaki v La Ciotatu, drugo polov...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...