Lorenz Valentin Tschertou (na sliki ob eni od svojih umetnin) razstavlja nekatere svoje izdelke na Žvercerjevi domačiji v bližnjem Podnu/Bodental, v kateri izdeluje nakit in druge ročne izdelke Nemka Corinna Tauschke.

Med sosedi 80

V najvišje ležeči hiši v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg s čudovitim razgledom na dolino in okoliške severne stene Karavank živi 46-letni kipar Lorenz Valentin Tschertou, eden od številnih umetnikov slovenskega rodu na Koroškem.

Ime Lorenz ima po očetu, ki se je pred leti smrtno ponesrečil med delom na travniku, ime Valentin pa po starem očetu. Nesreča je segla tudi po življenju brata Marjana, znanega koroškega planinca, alpinista in turnega smučarja. Ponesrečil se je na Grossglocknerju/Velikem Kleku, Slovensko planinsko društvo iz Celovca vsako leto njemu v spomin organizira planinski pohod. Sestra Pepca se je poročila z odvetnikom Ludvikom Drumlom, ki je zelo dejaven v slovenskih zadružnih in denarnih ustanovah na Koroškem. V Bistrici/Feistritz v Ziljski dolini sta propadajočo Staro pošto/Alte Post preuredila v sodobno gostišče in prizorišče številnih družabnih in kulturnih prireditev. Druga sestra Marija je svetovalka za ekološko kmetovanje in dejavna v Skupnosti južnokoroških kmetov, ki združuje predvsem kmete z dvojezičnega območja, in deželni kmetijski zbornici.

Lorenz Valentin Čertov, oče hčerk Manuele in Nadje, je zaljubljen v umetnost in naravo. Navdušuje ga tudi turno smučanje. Po končani Slovenski gimnaziji v Celovcu, kamor sta slovensko zavedna starša vpisala vse otroke in jih šolala, se je izobraževal v strokovni šoli za kiparjenje in izpopolnjeval znanje pri znanih kiparjih, predvsem v Salzburgu. Zanimalo ga je tudi restavratorstvo. Zaradi talenta in izkušenj ga je k sodelovanju pri obnovi spomenikov na Koroškem in tudi v drugih delih Avstrije povabil Zvezni urad za zaščito spomenikov z Dunaja. Za dušo pa kipari, največ z lesom, kamnom in glino. Atelje si je uredil na nekdanji žagi v Svetni vasi/Weizendorf pri Št. Janžu/St. Johann ob Dravi. Za svoje umetniško delovanje pravi, da ga vznemirja moč narave, v kateri je odraščal in s katero še sedaj najraje živi, in njene naravne sile, od vetrov do vode. Narava je neskončen vir idej, samo zaznati in razumeti jih je treba ter uživati v njih. Naravne sile so glavni vir umetniškega navdiha Lorenza Valentina Tschertoua.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 10. september 2020 / 14:30

Oda Studencu

Od 22. avgusta do 11. septembra gosti Poletno gledališče Studenec pri Domžalah okrnjeni program letošnjega Kulturnega poletnega festivala Studenec. Festival se bo zaključil z oktobrskim ko...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Posebna jed: Buhtel Golica

Jesenice - Med planinci, ki so v zadnjem času obiskali Kočo na Golici, se je razširil glas o posebni jedi, ki jo pripravlja oskrbnica Ljubica Konkolič. Gre za Buhtel Golica, k...

Gorenjska / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Porušili le del objekta na bodočem parkirišču

Radovljica - Občina Radovljica je med počitnicam na vhodu v staro mestno jedro, kjer želijo urediti približno petdeset parkirnih mest, porušila del objekta, v katerem je bi...

Kronika / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Kriminal

Televizor in računalnik Kranj - V torek zvečer je policija prejela vznemirjen klic, da je nekdo vlomil v stanovanje v Kranju in odnesel LCD televizor in prenosni računaln...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Jubilejni Vaški dan

Rateče - V Ratečah so na veliki šmaren znova pripravili Vaški dan, tokrat že dvajseti po vrsti. Domačini so v sprevodu najprej pokazali rateške noše, med katerimi so nekatere stare...

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. avgust 2012 / 07:00

Državi so največ davkov dolžna gradbena podjetja

Od skupaj 810 milijonov evrov davčnega dolga je po predvidevanjih Davčne uprave RS izterljivih 501 milijon evrov. Največji davčni dolg imajo gradbena podjetja.