Komentar: Čas civilnih pobud

Veliko jeklene volje so pokazali krajani Tenetiš in Mlake, ki so se povezali v civilno iniciativo in oblastnikom povedali, da bodo zgradili regijski center za ravnanje za odpadke v Tenetišah samo prek njihovih trupel. Z vaškimi stražami, s katerimi so preprečili dovoz smeti na odlagališče, so člani civilne iniciative kljubovali štiri mesece. Tu gre, ne glede na to, ali se z ravnanjem civilne iniciative strinjamo ali ne, okrcati kranjskega župana, ker je svoje občane pustil toliko mesecev na mrzlem, na stražah pred odlagališčem. Resnici na ljubo, mečkali so tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer se niso hoteli opredeliti do lokacije v Tenetišah s pojasnilom ali izgovorom, da je to pristojnost lokalne skupnosti in ne stvar države. Volje vaških stražarjev niso zlomili, nazadnje so problem Tenetiš rešili z mediacijskim postopkom. To je bila prva okoljevarstvena mediacija v Sloveniji. Izkupiček mediacije je, da bodo v Tenetiše odpadke vozili samo še do sredine prihodnjega leta, regijskega centra pa tam ne bodo gradili. Pa so z mediacijo rešili tudi problem gorenjskih odpadkov?

Civilne iniciative na področju varstva okolja so v Sloveniji dokaj nov pojav in očitno se bomo morali nanje kar navaditi. So predvsem dokaz, da nič več ne bo šlo mimo soglasja in podpore ljudi, četudi jih protestira le peščica, še posebej pri občutljivih zadevah, kot je varstvo okolja. Ta teden so krajani protestirali pred odlagališčem na Dobu pri Domžalah, proti regijskemu centru na Tromeji so se že pred časom uprli krajani Podbrezij.

Civilne iniciative so odsev neučinkovite komunikacije oblastnikov s civilno družbo. Da ne bo pomote, ne spodbujam ustanavljanja civilnih iniciativ vse povprek, pa vendarle: ali se ne bi bilo bolje že pri pripravi projektov vprašati, ali je narejeno vse, da bodo ljudje pomirjeni in da do - pogosto napovedanih - protestov sploh ne bi prišlo? V Celju so še pred gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki namenili veliko denarja za oglaševalske akcije, s katerimi so ozaveščali ljudi o vplivih takega objekta na okolico. Akcije so sofinancirali z evropskim denarjem. Večjih in organiziranih protestov ni bilo, ker so bili okoliški prebivalci s projektom in vplivom na okolje dobro seznanjeni.

Zatorej fantje (v kranjskem občinskem vrhu so sami moški, in mimogrede, živele ženske ob današnjem osmem marcu), naprej bolj premišljeno. Tudi z novim izzivom, to je s predlogom postavitve regijskega centra za ravnanje z odpadki na lokaciji v industrijski coni na Polici.