Staretovi fantje so se takoj lotili obdelave velikega pleksija. (Foto: Darja Stare)

Z novo šipo v rokah

Prišli smo in Stareti s pleksi steklom tudi.

Do večera smo se končno le prebili do obale. Prvi kamp spustimo in se odločimo za drugega, bližje mesta Klaipeda, od koder vozi trajekt na polotok, čigar severna polovica pripada Litvi, južna pa Rusiji, ki je tudi po ustanavljanju novih držav na tem območju Evrope obdržala tisti »žepek« z mestom Kaliningrad umeščen med Poljsko in Litvo. Sicer dobro označena pot nas je pripeljala do recepcije. Recepcije? Izseljenci iz Ambrusa so imeli prave gradove v primerjavi s tisto napol podrto »kočuro« na vhodu v kamp. Skoraj smo že obrnili, a nas je vendarle prepričal relativno poln kamp in dejstvo, da bi se radi enkrat že dol usedli.

Hitro smo se namestili, postavili šotor in zakurili plin za špagete, z nekim Fincem, ki je leta 1974 imel Citroënovo diano, sva udarila debato, ves čas pa sem bil v pričakovanju Staretov in podatkov, kaj so opravili. Ko sem zagledal Luko, kako od vhoda v kamp proti šotoru mašira s pleksijem v roki, ni bilo konca veselja. »Kako je bilo, sam govor'te.« »Dobili smo se na črpalki v predmestju Siauliaja, prijatelj Audrius je iz avta povlekel velik kos pleksija in smo se nekaj časa gledali, kaj naj sedaj z njim,« razlaga Aljaž in nadaljuje: »Vprašal sem ga, ali ima kaj orodja, pa se je spomnil na nekakšen »domači« Citroën servis. Skozi milijon semaforjev smo se peljali za njim, prišli v "industrijsko cono" propadle velike tovarne, kjer nastaja nekakšna obrtna cona … Serviserji so naju samo gledali, kaj hočeva, pa sem jih prosil za nekaj orodja. Pomerili smo šipo na našem spačku in z lepilnim trakom označili obliko in velikost šipe, ki jo moramo izrezati. Ko sem po delavnici iskal kakšno ročno žago ali električno brusilko, je eden od serviserjev prinesel pnevmatsko žagico in je šlo kot po maslu. Ko sem vprašal, koliko sem dolžan, ponujal sem 50 litov, pa niso hoteli nič. Na koncu je Audrius le vzel 10 litov, jih dal serviserjem, sam pa sem jim pustil še tri laške pire.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 25. oktober 2022 / 15:01

Zaključila profesionalno kariero

Alpska smučarka Meta Hrovat je sporočila, da tekmovalne smuči postavlja v kot.

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / sreda, 25. oktober 2023 / 19:53

Solidarnost in optimizem

Adergas – Pretekli četrtek je Lions klub Brnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Adergasu pripravil dobrodelni koncert za pomoč Cerkljam po poplavah. Zbrane prostovoljne prispevke v višini 2.300 evr...

Nasveti / sreda, 25. oktober 2023 / 19:52

Zeljni narastek in solata iz ajdove kaše

V današnjem hitrem tempu življenja marsikdo pozabi na prehrano, češ da za to ni časa. S pripravo večjih količin jedi, ki nas počakajo v hladilniku, pri­hranimo pri času in energiji ter hkrati poskr...

Razvedrilo / sreda, 25. oktober 2023 / 14:26

Če bo zdravje, se kmalu spet snidejo

Nedavno srečanje nekdanjih preddvorskih sošolcev, danes starih osemdeset let, je minilo v prijetnem vzdušju.

Rekreacija / sreda, 25. oktober 2023 / 15:24

Bojna linija

Monte Malvuerich Alto (1899 m n. m.) in Monte Malvuerich Basso (1813 m n. m.) – Dr. Viktor Vovk Monte Malvuerich v svojem prispevku Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah imenuje Mali vrh. Italij...

Gorenjska / sreda, 25. oktober 2023 / 14:22

Priznanji tudi na Gorenjsko

Na nedavnih dnevih Socialne zbornice Slovenije so podelili nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva v letu 2023. Na Gorenjsko je šlo častno priznanje zbornice Cvetu Uršiču, znak str...