Rdeče zlato

Človek pride v stik z zemljo že s prvimi koraki. Mali nadobudnež z lopatko nalaga pesek, naslednji hip pa že vleče deževnika iz zemlje ali pa zalezuje mravljo.

Življenjske poti nas popeljejo v različne smeri, a če ne prej – ko smo v zrelih letih, spet začutimo željo po tesnem stiku z materjo Naravo. Takrat se v nas prebudi tudi želja po vrtnarjenju. Iz meseca v mesec bom nizala nove teme. Upam, da boste našli nekaj zase tako negotovi začetniki kot prekaljeni vrtnarski mački z “zelenimi prsti”.

Pa se v našem prvem srečanju dotaknimo sadja, ki gre v slast prav vsem generacijam. Jagodičje radi zobajo tako najmlajši kot najstarejši. Po naših gozdovih rastejo borovnice, a tudi v vrtu lahko posadimo kakšno ameriško borovnico. Če se odločimo za več sadik, ki zorijo izmenično, so slastni črni plodovi vse poletje čisto pri roki.

Kaj pa brusnice? V mojem otroštvu smo se ponje podali na Belco. A zadnja leta najdem v hribih le tu in tam kakšno kiselkasto jagodo. Ste vedeli, da se tudi brusnic lahko do “sitega najemo” na domačem vrtu? Včasih smo sadili vrsto Vaccinium vitis-idaea, ki pri nas raste v naravi, po novem pa tudi njihove debelejše sestrice.

Ameriška mahovnica Vaccinium macrocarpon izvira iz severne Amerike. Sicer pa je ta brusnica star indijanski simbol miru in prijateljstva. Staroselci so jih uživali surove, prelite z javorjevim sirupom ali kuhane z divjačino. Prve plantaže so zasadili leta 1816, danes jih v severni Ameriki in Kanadi gojijo na površini 16.200 hektarov. Obirajo jih septembra in oktobra - na dokaj nenavaden način. Nasade poplavijo z vodo, plodove pa posnamejo.

Ameriška mahovnica, imenovana tudi ameriška brusnica, je zimzelena pokrovna rastlina, ki sodi v družino vresovke Ericaceae. Sadimo jo v korita, sklede, na skalnjake, med reso, ob ribnike in med ameriške borovnice. Uspeva le v kislih, humoznih tleh in se v ugodnih rastnih razmerah hitro razraste v kompaktno preprogo. Poganjki v višino dosežejo 20 centimetrov, v dolžino pa kar dva metra. V jeseni na rastlini zažari morje rdečih plodov, ki dosežejo velikost kosmulje. Če jih ne oberemo, krasijo rastlino do pomladi. Morda vas bodo za to zanimivo rastlino navdušile informacije na spletni strani www.cranberryinstitute.org.

Se strinjate, da so brusnice vedno kisle? Čeprav so temno rdeče in povsem zrele. Vsebujejo celo več sladkorja kot borovnice – “kar“ 7 odstotkov. A v plodovih je veliko organskih kislin, flavonoidov, pektina, beta karotena, vitamina C in železa. Zaradi vsebnosti benzojske kisline se shranki z brusnicami dolgo in dobro ohranijo.

Brusnice delujejo razkuževalno in odvajajo odvečno vodo iz telesa. V ljudskem zdravilstvu so poznane kot zdravilo proti revmi in putiki. Brusnice so vsestransko uporabne, saj iz njih pripravljamo sladke shranke, sirupe, sokove in alkoholne pijače. Ameriške mahovnice pa tudi sušijo. Pri nas lahko izbiramo med cenejšimi, oslajenimi s sladkorjem, in bolj “zdravimi“, ki so prelite z jabolčnim koncentratom.

Brusnična marmelada z bučami

900 g zamrznjenih brusnic, 1800 g muškatne buče, 300 g sladkorja, 2 dl sladkega vina in 1 želin.

Bučo olupimo, narežemo na večje kose in skuhamo – najbolje nad soparo. Tekočino, ki nastane, odlijemo in maso s paličnim mešalnikom zdrobimo. Dodamo zamrznjene brusnice in počakamo, da zavre. Primešamo sladkor, želin in vino ter dobro prevremo (največ 5 minut). Vročo marmelado napolnimo v kozarce in shranimo na temnem in hladnem mestu.

Novost med jagodičjem!

Lansko pomlad je v naše kraje prišla zanimiva uporabna grmovnica – kamčatski kovačnik Lonicera kamtschatika. Ameriški žlahtnitelji so sorto 'Blue Velvet' poimenovali “sibirska borovnica”. Plodovi po videzu res spominjajo na borovnice, a obiramo jih dva tedna pred vrtnimi jagodami, to je na začetku junija. Dehteči belo rumeni cvetovi se odpirajo že marca in so izjemno odporni na mraz – prenesejo temperaturo do minus 10 stopinj Celzija. Okus plodov je nenavaden, a prijeten. Verjetno vas bo razveselil podatek, da kamčatski kovačnik podobno kot ribez, kosmulje in maline, uspeva v navadni vrtni zemlji.

Opravila v okrasnem delu vrta

Porežemo vse odmrle dele trajnic in odstranimo zimsko zaščito z občutljivejših rastlin. Z obrezovanjem sivke in vrtnic še počakamo. Ne pozabimo na zalivanje iglavcev in zimzelenih rastlin! Zelenico pregrabimo in odstranimo listje. V toplem delu dneva jo temeljito zalijemo. Če je trata že ozelenela, jo pognojimo s štartnim ali kratkotrajnim generalnim gnojilom (25-5-11, 8-9-18). Z zračenjem travne ruše ne hitimo - opravimo jo šele po prvi ali drugi košnji.