Cene plina res pogrejejo

Številne Kranjčane so na januarskih položnicah zmotili precej višji zneski za ogrevanje s plinom, kot so jih bili vajeni.

Kranj – »V valu podražitev živil sploh nihče več ne govori o energentih,« ugotavlja upokojenec Vid Liebhart, eden od številnih občanov, ki se je v zadnjih tednih obrnil na nas zaradi zelo visokih zneskov na januarskih položnicah za ogrevanje. Kot je izračunal, se je dobava plina v januarju v primerjavi z lanskim decembrom podražila za 23 odstotkov. Še bolj ga je na položnici zmotil znesek za izvajanje meritev, ki je po njegovem izračunu v primerjavi z decembrom višji kar za 74 odstotkov. Pri Domplanu višje cene pojasnjujejo s spremembo obračuna dobave zemeljskega plina, ki je začela veljati 1. julija lani.

Omenjena sprememba, ki so jo pospremile še višje cene zemeljskega plina, je močno udarila po žepu tudi številne prebivalce Planine. Namesto pavšalnega obračuna ogrevanja so v letošnji sezoni prešli na obračun po dejanski porabi toplote. Ob tem so pri Domplanu uporabnikom predlagali ukrepe, s katerimi lahko vplivajo na znižanje porabe toplote. »Žal pa sam na to nimam skoraj nobenega vpliva, saj je toplotna postaja skupna za tri večstanovanjske objekte. Tudi če vse radiatorje zaprem, bom plačal enako,« nas je opozoril bralec s Planine. Tako je januarja prejel kar za petdeset evrov višjo položnico za ogrevanje kot v decembru, ogrevanje vode pa se je s šestih podražilo na 29 evrov. »In to na osebo, tako da si raje ne predstavljam, kaj taka podražitev pomeni za štiričlansko družino, recimo.«

Tolikšno povišanje cen sta poskušala pojasniti vodja poslovne enote energetika in vodja področja toplifikacije pri Domplanu Andrej Krč in Vlado Ahčin. »Obračun plina je po novem razdeljen na dva dela, in sicer na ceno za dobavljeni zemeljski plin, ki je odvisna od razmer na trgu, in omrežnino, za katero cene potrjuje javna agencija za energijo.« Poleg tega se je januarja, pojasnjujeta sogovornika, bistveno povišala cena zemeljskega plina pri njihovem dobavitelju, in sicer za 19,49 odstotka, tako da so tudi na podlagi tega prodajno ceno plina v povprečju dvignili za 20 do 25 odstotkov. Na Planini je na spremembo cen dodatno vplival prehod iz pavšalnega obračunavanja ogrevanja na obračun po dejanski porabi toplote, ki jo izmerijo v 60 toplotnih postajah. V januarju so izvedli analizo porabe in na podlagi tega izračunali nove akontacije za ogrevanje, v katere so vključili še višje cene plina. Analize so pokazale tudi, da nekateri uporabniki že izvajajo ukrepe za racionalno rabo energije, tako da se jim je kljub višjim cenam plina februarska akontacija za ogrevanje celo znižala. Na 15 toplotnih postajah pa je bila poraba bistveno večja in se je zato uporabnikom akontacija zvišala kar za tretjino ali več.

Tudi na višje cene ogrevanja vode je vplivalo povišanje cen zemeljskega plina, do velikih razlik pa tudi tu prihaja zaradi sistema obračuna. »Do največjih razlik prihaja v objektih, kjer imajo v posameznih stanovanjih že vgrajene števce za dejansko porabo vode. Na tiste, ki teh števcev nimajo, pa se potem porazdeli vsa razlika med porabo na glavnem števcu in izmerjenimi porabami po stanovanjih, tudi izgube vode.« Ob tem sta še navedla, da strošek vgradnje dveh števcev za mrzlo in toplo vodo znaša okrog dvesto evrov.