Končno uprizarjanje javnosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 2. marec 2008 / 06:00

Na letošnjem že 38. Tednu slovenske drame, ki bo potekal od 25. marca do 4. aprila, se bo zvrstilo osem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu.

Selektorica 38. Tedna slovenske drame, dramaturginja Alja Predan si je v minulem letu ogledala okrog 30 uprizoritev, ki so nastale po slovenskih besednih predlogah, naj bo klasičnih, izvirno napisanih, izvirno kompiliranih ali izvirno prirejenih ter v tekmovalni program izbrala osem, v spremljevalni program pa pet uprizoritev. V tekmovalnem programu bomo letos tako videli predstave: Matej Bor - Sebastijan Horvat: Raztrganci – učenci in učitelji (režiser Sebastijan Horvat), v izvedbi MG Ptuj, E. P. I. Centra in Cankarjevega doma, Ivan Cankar: Romantične duše (režiser Sebastijan Horvat) v izvedbi SNG Drame Ljubljana, Evald Flisar: Akvarij (režiser Dušan Mlakar) v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (režiser Aleksander Popovski) v izvedbi SLG Celje, Janez Janša: Program! 5. Slovensko narodno gledališče (režiser Janez Janša) v izvedbi Maske, Ljubljana, Iztok Mlakar: Duohtar pod mus! (režiser Vito Taufer) v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, več avtorjev: Dolina solz, čez sto let bo vse za nami (režiser Tomaž Štrucl) v izvedbi Gledališča Glej in Dane Zajc: Jagababa (režiser Mile Korun) v izvedbi SNG Drame Ljubljana. Predstave v tekmovalnem programu se bodo potegovale tudi za nagrado Rudija Šeliga.

V spremljevalni program je selektorica Alja Predanova uvrstila predstave: Nejc Gazvoda: Gugalnica (režiser Janez Lapajne) v izvedbi skupine Imaginarni, Ljubljana, Fran Milčinski Ježek: Greva se Ježka (režiserka Tijana Zijanić) v izvedbi teatra Pernarčič & Pernarčič, Ljubljana, Simona Semenič: Jaz, žrtev (režiserka Simona Semenič) v izvedbi Društva Mesto žensk, Ljubljana, Nebojša Pop Tasić: Bodi Marylin Monroe (režiser Nebojša Pop Tasić) v izvedbi Zavoda Zofka, Ljubljana in Matjaž Zupančič: Ljubezni moje babice (režiser Matjaž Zupančič) v izvedbi Plesnega gledališča Ljubljana.

Kot ugotavlja Predanova, slovenska gledališča zelo malo uprizarjajo dela slovenskih avtorjev. V zadnjih dveh letih jih je bilo le po 30 takih uprizoritev, z razliko petnajstih let nazaj, ko je bilo kar 99 uprizoritev na podlagi slovenskih besedil. Kot kaže, pisanje dram med slovenskimi pisci še vedno ni priljubljen žanr, bržkone pa tudi gledališča vse preveč redko posegajo po slovenskih delih.

»Izbor uprizoritev za festival dramatike selektorja praviloma postavlja v kočljiv položaj. V nasprotju z vsemi drugimi gledališkimi festivali, kjer je edino merilo kakovost celote oziroma kjer ocenjujemo, nekoliko starinsko rečeno, celostno umetnino, pa naj bi pri festivalu dramatike praviloma prevladal kriterij dramske oziroma uprizoritvene predloge, šele na drugem mestu pa uprizoritev sama,« je v obrazložitev zapisala selektorica Alja Predan, ki se je kljub temu seveda potrudila, da bi bilo merilo za izbor tekmovalnih in spremljevalnih uprizoritev tekstovna izvirnost in uprizoritvena umetniška celovitost, pri čemer se je končni izdelek pokazal kot izpovedno, izrazno, estetsko in ideološko nadvse raznoroden melanž različnih avtorskih in pisateljskih poetik, ki bržkone odslikava tudi raznorodnost in difuznost družbe, v kateri te uprizoritve nastajajo.

Ob tekmovalnem izboru je tu še manjši segment tako imenovanih spremljevalnih uprizoritev, ki jim je sicer težje poiskati skupni imenovalec, so pa zagotovo vsaka zase zanimiva avtorska celota. Kot je ob izboru misli strnila Predanova, je nadvse hvalevredno dejstvo, da se slovensko gledališče in dramatika zbujata iz politične letargije in apatije, v kateri sta se, z redkimi izjemami, nahajala od osamosvojitve naprej. »Skrajni čas je že bil, da je javno uprizarjanje nehalo biti rezervirano za politične dejavnike moči in vpliva in da je gledališče začelo misliti in uprizarjati javnost.«