Zimzeleni Miškolin

V Linhartovi dvorani je bila od 11. do 24. februarja razstava Miškolinov oče o mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču.

Radovljica – Na slovesnosti ob odprtju razstave so bili gostje pisateljevi potomci in »boter« nadvse priljubljene pravljične osebe Miškolina Jurij Souček, kakor je dejal direktor Linhartove dvorane Andrej Kokot. Razstava, ki sta jo skupaj pripravili Linhartova dvorana in knjižnica A. T. Linharta, je poklon Ribičičevemu obsežnemu pisateljskemu opusu za otroke, v katerem najdemo zgodbe, pravljice in dramska besedila. Med številnimi deli, ki so nekoč navduševala mlade bralce in mlade po srcu, bi nekatera kot klasika slovenske mladinske književnosti zahtevala tudi več zdajšnje založniške pozornosti.

O odnosu do umetnikov, pisateljev, ki jih po eni strani kritiki povzdigujejo, po drugi pa obvezno za vsakogar najdejo tudi dlako v jajcu in jim ceno določajo šele po smrti s poveličanjem in nagrobnikom, je Jurij Souček uvodoma imenitno interpretiral tekst Cirila Kosmača. Nato pa je razodel, kako z Miškolinom prijateljujeta že vse življenje oziroma od tistikrat, ko se je še spopadal s črkami. Miškolin je bila ena od treh knjig, ki ga je pripeljala k resničnemu branju. Dobitnik Borštnikovega prstana je bil prvi, ki je zgodbo o simpatičnem, preprostem, zvedavem, navihanem in bistrem »Najmišku« priredil še za črno belo televizijo, za radio in imenitno predstavo ljubljanskega Mini teatra. »Skrivnost Ribičičevega Miškolina je v njegovi preprostosti, življenjskosti in prostodušnosti, v premišljeno prikriti edukativnosti ... To, da ga imajo otroci tako radi, kaže, da je zares dobro napisan.«

Odprtje razstave so prisrčno popestrili s šestimi skladbicami še nešolarji, mali pevci in glasbeniki iz društva Muzike pod vodstvom Marije Kolar in v premorih med skladbami sproščeno odgovarjali Juriju Součku, ki jih je to in ono spraševal po »Miškolinovo«.

Kmalu po odprtju razstave se je Miškolin še enkrat vrnil v Radovljico, v polno dvorano zvedavih otrok in njihovih spremljevalcev in v predstavi Mini teatra iz Ljubljane navdušil vse generacije. Miškolin v lutkovni izvedbi, predstavo je režiral Robert Valtl z opaznim igralskim deležem, domiselno scensko rešitvijo in prisrčnimi lutkami, je vnovič potrdil, da je zares »zimzelenček« slovenske mladinske književnosti in gledališča za mlade.