Nominator 291

Tokratni zgodbi, ki všečno prepletata podjetništvo z odličnim odnosom do umetnosti in kulture, se zgodita na Cankarjevi ulici. Prva v Kranju, druga v Ljubljani.

Obe poimenovani po dramatiku, pesniku in ne nazadnje politiku Ivanu Cankarju (10. maj 1876-11. december 1918). V Prešernovem in univerzitetnem mestu, kot piše na precej zanemarjeni, »obšlesani« mestni tabli, ki jo videvamo ob cesti na vhodu v mesto, je Cankarjeva ulica zaprtih lokalov in nedogajanja. Navkljub slabi energiji, ki veje skozi ulico proti Plečnikovemu stopnišču, se je pred časom v podjetju Europea, eni od lanskih gorenjskih gazel, porodila imenitna ideja o mecenstvu, umetnikovi monografiji ter tako posledičnemu sodelovanju z umetnostjo. Medtem ko se je firma Daje Čuk preselila v nove poslovne prostore na Nazorjevo, ki nosi ime po hrvaškem prozaistu, pesniku, tudi politiku Vladimirju Nazorju (1876-1949), je ideja dobila vsebino. V zaključni fazi nastajanja je čudovita monografija Ljubljančana s močnimi hvarskimi koreninami, kiparja Stipeta Miličića, sicer doktorja kemijskih znanosti. Tako se je oni dan umetnik po duši, srcu in razumu, podal iz Nazorjeve proti Cankarjevi. V spremstvu prijateljev Marijana Čuka, Dajinega očeta, včasih poslovneža, ki je že v osemdesetih zelo razumel poslovno umestitev v slikarstvo in kulturo nasploh, in Zdravka Pavšiča, prav tako velikega navdušenca nad umetnostjo. Z veliko občudovanja so se zataknili na Slovenskem trgu, kjer se razkazuje bronasti relief Kranja, delo kiparja Staneta Kolmana, Blejca, ki ustvarja v Begunjah. Idejo zanj so dobili člani Lions kluba Kranj, o njej prepričali še prejšnjega župana Mohorja Bogataja in del kranjskega gospodarstva ter dobrih petdeset tisoč evrov vreden objekt za zdaj postavili pred Ravnikarjevo občinsko stavbo. Morda se bo Kolmanov relief v prihodnje prestavil pred novo občinsko knjižnico, ki naj bi bila končana prihodnje leto. Stipe Miličić, namenjen k mladima ustvarjalcema grafičnega oblikovanja Jaku Držaniču in Davidu Kladniku, ki snujeta ideje pod blagovno znamko Pop up, se je navduševal nad opoldanskim ogledom mesta, ki ga domačini, jasno, videvamo drugače. Tako kot Stipe svoje kamnite pesmi in bronaste psalme ob ustvarjanju, nastajanju, doživlja povsem samosvoje. Ljubljano je zamenjal za Dane pri Sežani. Kras in burja sta mu dala novo energijo. Njegovi abstraktni odsevi čutenja, figuralika hvalnice, cikel v labirintu s simboliko razbitin bodo kmalu odstrnjeni v knjigi. »Popupovca« Jaka in David sta ob Macku, kakopak, prikazala nastajajočo grafično podobo, ki jo sooblikuje še »fotokamerad«, Kranjčan Aljoša Korenčan, fotograf, kamerman-snemalec. Z delom obsedenega, sem Aljošo zmotil v studiu na Cankarjevi, kjer je takrat nastajala modna fotografija. In sva klepetala, kako fotograf, ki je večinoma obdan z ljudmi, doživlja fotostik s kamnom in bakrom. Zanimiv klepet. Pravi, da bo zanimiv tudi nov celovečerec režiserja Vinčija Vouga Anžlovarja Vampir z Gorjancev po romanu Mateta Dolenca, v katerega nastajanje je Aljoša vključen kot operater na kameri. Da se fotokameradu likalnik ne poda tako všečno kot aparat, je bilo videti precej nazorno. Z veliko pričakovanja do izida Miličićevih odstrtih podob.

Na Cankarjevi v Ljubljani, ki vse bolj daje podobo tivolske promenade, pa se je zgodila kultura oblačenja. Poslovno, modno - trendovsko odprtje nove trgovine, še enega od domiselnih »posegov« zakoncev Vale-Novak v mestu. Valentina Smej Novak, filozofinja, kolumnistka tudi blogarica (veleblogovnica), v študentskih časih dopisnica Pomurskega vestnika, je tako in drugače prevzeta z modo. V družinskem, založniško trgovskem podjetju Vale-Novak skrbi za komunikacijo in modo. Tako sta z možem, založnikom, občasnim kolumnistom Lukom Novakom, multilingvistom, diplomantom primerjalne književnosti na »filo faksu« in MBA-ja na poslovni šoli IECD na Bledu po Trgovini s konceptom v prestolnico pripeljala še italijanski »pret-a-porter« - nared za nošenje, »monobrend« Liu.Jo. Luka Novak, lani se je premišljeno in provokativno podal v župansko tekmo, je na odprtje lokala povabil izvoljenega Zorana Jankoviča. V priložnostnem spremstvu žene Mije in mame Ivanke, se je župan veselil nove ponudbe ter odprtosti trgovine v soboto, kar pripomore k oživitvi mesta. »Ja, in kaj naj naredim …?« se je presenečen spraševal župan, ko mu je Stane Jerko, starosta slovenske modne fotografije, vljudno namignil, naj si uredi suknjič. Hm, morda bi mu lahko svetovali - ali vedno aktualna intelektualka Manca Košir ali Jožica Brodarič, modna ikona, idejna ustanoviteljica nagrad za modno in vizualno ustvarjalnost Trend. Manca Košir, ki je prišla v družbi vnuka Tina, se je nasmejala v Jerkovi družbi, vedno v črno opravljena Jožica pa v družbi šarmantne novinarke, specialistke za sodobno umetnost Saše Šavel, urednice odlične oddaje Osmi dan na nacionalni TV. Hm, morda pa bi si lahko župana Jankovič in Perne vzela Luka Novaka za svetovalca. Na vprašanje, kaj narediti, če vleče »reklc«, bi znal povedati, kaj storiti. Luka, ki najraje hodi peš in končuje knjigo, posvečeno svojim trem otrokom, se je znebil desetih odstotkov lastne teže. In zgleda »fit«. Še vedno se ne strinjam, da je prestolnica preblizu Kranja. Vse je v ljudeh. Predvsem posel. Kaj šele umetnost in kultura?!