Oh ti odpadki, kam z njimi

Vsak dan je večja zaskrbljenost, kam z odpadki. Vedno več jih je. Kdo jih ustvarja, pa poglejmo. Odpadke povečujejo visoko šolani strokovnjaki, ki so se vrinili med proizvajalce in potrošnike in si tako ustvarili stalne vire zaslužkov, ne da bi se zamislili, komu povzročajo neprijetnosti. Odpadkov nihče ne mara, ne v Kovorju, ne na Mežakli in ne v Tenetišah. Velike skrbi imajo seveda župani.

Pa poglejmo, kupiš cigarete in dobiš še odpadek z reklamo v obliki škatlice. Kupiš novi mobilni telefon, dobiš še odpadek, škatlo, ki je nekajkrat večja od predmeta, zraven pa še stično vrečko z reklamo, ki jo neseš iz trgovine, stopiš v lekarno, dobiš v škatlici tabletko pa še plastično vrečko lekarne.

 

Posebej kričeč je primer v živilski industriji. Kupiš limono in pomarančo, dobiš še plastično vrečko, kupiš mleko, dobiš embalažo, ki jo boš odvrgel v smetnjak na skrb županu. Kupiš najnovejši jogurt, pa dobiš še lonček, seveda za smetnjak, kupiš copate, čevlje, dobiš karton in vrečko in tako dalje. Edino, če kupiš avto, je ta brez embalaže. Oblikovalci se vrinejo med potrošnika in proizvajalca in tržijo in dvigajo cene.

 

Poglejmo si še eklatanten primer prometa z mlekom. Pridelovalci mleka so organizirano oddajali mleko v mlekarne, kajti sami zaradi sanitarne zapovedi niso smeli direktno prodajati mleka potrošnikom. Prodajalne mleka so bile tiste, ki so prodajale mleko največkrat v kanglicah, kasneje pa tudi v povratni stekleni embalaži. Odpadkov za smetnjake skorajda ni bilo.

 

Poznamo tudi pesem: »Plenice je prala pri mrzlem studencu«. Oblikovalci so si izmislili za dojenčke vložke, ki jih po uporabi s kakci odvržejo v smetnjake in na skrb županov, ki ne vedo, kam z odpadki. Proizvajalci tekstilnih izdelkov iz finih tkanin postajajo odvečni, izpodrinili so jih plastiki. Odvržene plastične vrečke so dobile novo funkcijo, označujejo nam, da vidimo, do kod so segale narasle vode, ki so na veje grmovja obesile plastične odpadke.

 

Ni najbolj modra rešitev stavka za večje plače zaradi podražitev, morala bi biti usmerjena proti nepotrebnim dražitvam, v verigi proizvajalec in potrošnik. Marža bi morala biti fiksno uzakonjena, nadzirana in sankcionirana, izločeni in sankcionirani bi morali biti »kartelni« dogovori. Na državnem zboru je zadnjič povzdignil glas prvak Slovenske nacionalne stranke. In opozoril na velike marže. Podprimo ga!

 

Svetla točka je v kmetijstvu, organizirano so začeli ustanavljati ekološke kmetije in jim dovolili prodajati kupcem kar neposredno celo na urbanih površinah, kjer jim postavijo celo stojnice.

 

To, kar je bilo nekoč zavrženo, je lahko koristno.

 

Stane Bobek