Ekskluzivno: Johanna, nova pevska zvezda

Ali se v Sloveniji rojeva nova pevska zvezda? Johanna & The Boys bodo konec tedna snemali prvo ploščo. Fantje so se odločili za ploščo morski sadeži za štiri osebe, Johanna pa za zelenjavno ploščo.

Tokrat vam predstavljamo naš nov pevski up, mlado, obetavno in obetom primerno postavno pevko Johanno. Trenutno ustvarja na Malem Lošinju. Danes do večera naj bi dokončala že vse pesmi za svojo prvo ploščo. V soboto se ji bo namreč pridružila njena spremljevalna skupina The Boys, s katero se bodo do nedelje zvečer neprodušno zaprli v studio »Plava riba« na Velem Lošinju. O razpoloženju pred finalom velikega projekta smo se pogovarjali s pevko Johanno. Ekskluzivno.

Ali se lahko najprej na kratko predstavite?

»Zdaj ste me pa dobili. Kaj naj rečem. Ne vem, kje naj začnem. Po moje, da imate v časopisu premalo prostora, če bi vam zdajle povedala vse o sebi. Rodila sem se očetu in mami …«

 

Mogoče res ne bi šla v tako celostno predstavitev, bralce bo zagotovo bolj zanimalo vaše zadnje obdobje?

»Aja. No, ravnokar se nahajam na sredi ceste (glej sliko) na Malem Lošinju, kjer sicer pišem materiale za mojo prvo ploščo. Lahko rečem, da imam skladbo že dokončano, prav tako imam dokončanih že šest remixov te pesmi, dva imam pa tudi že v glavi. Najbrž jih bom danes popoldne po kosilu spravila na papir in v računalnik Dell 600 z rdečim ohišjem. A ste ga videli. Pobarvali so ga posebej zame. Sva si zelo na blizu s fantom, ki sicer barva ohišja od računalnikov.«

 

O. K., o tem bova še kasneje, mogoče bi povedali še, kakšna oseba ste sicer?

»Aha to. Rada imam otroke. Vse moje moči so usmerjene v dobrodelnost, rada pomagam ljudem po vsem svetu, če me le povabijo. Velikokrat sem že pomagala ljudem na Sejšelih, Bora Bora, Maldivih, Trinidadu & Tabako, Kajmanskih otokih, Monte Carlu, Dubaju …, po dobrodelnosti me poznajo v St. Tropezu, Cannesu, v Čateških toplicah, Poštarskem domu na Vršiču … Mislim, da je eden največjih problemov človeštva ozonska luknja in posledica le-te topla greda. Posebej me moti topla greda. Zelenjava in povrtnine tako ali tako niso užitne, če so tople, a ne. Hi, hi, hi.«

 

Gotovo se ukvarjate tudi s športom?

»Zadnjič sem si ogledala tretji polčas hokejske tekme, hi hi. Seveda se veliko ukvarjam s športom, rada se gonim na sobnem kolesu. A sem prav povedala? Saj boste že vi popravil, a ne. Sploh so mi sobni športi všeč. Pa sobne rastline na primer. Hodim tudi na body pump, na pilates, zadnje čase me je zelo zaposlila aerobika 7 exclusive.«

 

A rolate pa nič?

»Ja seveda, skoraj bi pozabila, seveda se rada rolam. Če posebej na vice od blondink. Joj, taki vici so meni tako všeč. Ne vem, a blondinkam res ne potegne tako hitro. Jaz imam prav dobre izkušnje z blondinkami, odlično se razumemo. No, moje rolanje se ponavadi začne tako, da si obujem rolerje, potem pa mi moj Denis pove vic o blondinkah in se začnem na veliko rolat. Zanimivo, a ne.«

 

Ja, a se Denis kaj razume na glasbo?

»Joj, on je pa tako brez posluha. Kadar osebno trenirava, on tako čudno zavija, da ni ničemur podobno. Samo jaz sem se ga že navadila. Prve štiri dni mi nikakor ni šlo, peti dan je bil že boljši, danes, šesti dan pa preprosto ni za prehvalit. Predlagala sem mu, naj se poveže z našim največjim didžejem Umekom, ki bi znal njegov pevski talent uporabiti v svoji glasbi. Mislim, da je Denis po svojem glasu rejver.«

 

Vi pa ste bolj rokerica. Vidim, da imate električno kitaro. Kdaj ste začeli igrati kitaro?

»A kitaro. Igram jo že od tretjega leta. Sem si rekla, če je Mozart napisal svojo skladbo pri štirih, zakaj je jaz ne bi pri treh in pol. Kitarski solo je pozneje uporabil Primož, kitarist od Siddarthe, za en njihov komad. Dva sem napisala za Santano, Claptonu pa so moje skladbe preveč zahtevne za igrat, tko da … Ne, on se potem ni odločil. Sicer pa sem najprej igrala na črno kitaro od strica, potem sem pa v šestem razredu za pol leta prenehala, k sem z Mitjetam hodila. On je bil bolj za štanco, pa ga kitara ni zanimala … mene pa pol tud' ne več. No pol sem se pa učila pri Zozotu šest let. Sem se veliko naučila pri njem. Pol sem pa enkrat pri Gorjanc' nastopala z enim domačim zabavnim bendom … sem se pa čist navdušIla za narodnozabavni melos. V bistvu me kitara ne zanima več. Veste, jaz svet gledam takšnega, kakršen je. Danes je Laško, jutri pa Union. A ni vseeno. Važno, da odžeja.«

 

Potem vam kitara ni najbolj všeč inštrument?

»Je.«

 

A kakšen drugi pa ne?

»Ja, tudi so mi. Samo kitara mi je najbolj všeč.«

 

Zato jo torej vselej nosite s seboj?

»Ma, ja. Ampak moram reči, da me že obremenjuje. Ko grem po nakupih, na kavo, ko avto peljem v pralnico … samo delo imam z njo. Samo se mi vseeno zdi, da bolje izgledam s kitaro, kaj mislite?«

 

Nedvomno. Johanna, kolk vi dobr zgledate dones!

»A res? Kva pijete. Hi, hi, hi.«

 

No, če že vprašate Jamesona, 12 let. Sicer pa sadjevec iz ta belih češenj. Zabrekve, letnik 1999.

»Ej, stari, pa saj vam lahko rečem stari, vi ste pa duhovit.«

 

Bolj duh kot ovit?

»Joj, tega pa nisem razumela. Pa saj je vseeno. Važno, da se imamo fino.«

 

Naj vas za zaključek vprašam še, kakšna je vaša edina pesem, ki jo boste imeli na novi plošči?

»Preseeeeenečenjeeee.«

 

Ah, dajte no. Samo namig … vam bom kitaro uglasu?

»A jo boste reeees.«

 

Kr' sm oblubu, to bom tud storu.

»V katerem filmu je bilo že to? A je to tista švedska drama Štiri blondinke na kolesu.«

 

Ne, naslov je bil Šest blondink na kolesih …

»Se mi je zdelo, da je nekaj s kolesom. No, tudi moja pesem je živahna, kot bi se vozili s kolesom.«

 

No, tole se mi zdi nekam znano … To sem že slišal …

»Hi, hi, hi. A sem vas nahecala. Ne, to sta že pela dva tipa pred par leti. Moj refren je drugačen. Takole gre »Dagi dagi digi, z ritko dobr migi.«

 

Odlično. To je preprosto najboljša formula za uspeh, kako že dagi, dagi …

»A se hecate? A vam je res ušeč?«

 

Ma ja, vzhičen sem. Danes niti jest ne bom mogel več. Še nekaj bi vas vprašal?

»Samo vprašajte. Tu sem, vaša sem … hi, hi, hi.«

 

Zakaj ste si nadeli ime Johanna & The Boys, mar ne bi bilo lepo po slovensko, po domače Ivanka in fantiči?

»Joj, tolk sem se matrala z imenom, ne mi ga zdaj kritizirat. Men se Ivanka nekako ne sliši … pa tudi Johanna je bolj svetsko ime. Sicer pa meni je oči dal ime Johanna, in sem ga uporabljala dokler smo še živeli v Južni Afriki, na našem velikem posestvu Johannesburg. Pol je oče vso zemljo dol prodal, zdaj je menda tam zraslo kar precej veliko mesto, in smo se leta 1991 vrnili nazaj v Slovenijo.«

 

Kaj pa vaši načrti za prihodnost?

»Joj, če ne bova takoj šla v kakšen kafič, se bom tle polulala, hi, hi, hi. A greva?

 

No pa stopiva. In hvala za pogovor.