Dan žalovanja za bivšim predsednikom

Danes je v Sloveniji dan žalovanja ob smrti bivšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.

Slovenija se bo z današnjim dnevom žalovanja, žalno sejo državnega zbora (prenos ob 13. uri) in množičnim vpisovanjem državljank in državljanov v knjigo žalosti v prostorih predsedstva Republike Slovenije dostojanstveno poslovila od svojega nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška. Dr. Janeza Drnovška bodo na njegovo željo v ožjem družinskem krogu pokopali jutri, v torek, v rojstnem Kisovcu pri Zagorju, kjer sta že pokopana njegova starša Silva in Viktor.

Ponoči s petka na soboto je umrl bivši predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Njegove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Zdravstvene težave so se nadaljevale kljub njegovi upornosti v boju z boleznijo. V zakonu se mu je rodil sin Jaša, v začetku leta 2006 pa je potrdil novico, da ima izvenzakonsko hčerko Nano Forte, znano glasbenico mlajše generacije.

 

Dr. Janez Drnovšek je bil rojen 17. maja leta 1950 v Celju. Diplomiral je na ljubljanski Ekonomski fakulteti in leta 1986 doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Najprej je bil zaposlen v domačem Zagorju in nekaj časa tudi v diplomatski službi tedanje Jugoslavije, leta 1989 pa je na volitvah za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije presenetljivo premagal Marka Bulca. V nevarnih in z vojno grozečih časih, ko je JLA žugala vsakomur, ki je želel spremeniti odnose v Jugoslaviji, je bil predsednik predsedstva in v tej funkciji predsedoval tudi konferenci neuvrščenih v Beogradu. Ko je JLA napadla Slovenijo, je zapustil Beograd in se vrnil v Ljubljano, kjer je bil glavni pogajalec z JLA in zvezno vlado, pri osamosvajanju Slovenije pa je pomagal tudi z dobrimi poznanstvi s pomembnimi svetovnimi politiki. Umik JLA iz Slovenije oktobra leta 1991 je predvsem Drnovškova zasluga. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika tedanje Liberalno-demokratske stranke, po padcu Peterletove vlade pa je aprila istega leta prevzel vodenje vlade. Ker je njegova stranka zmagala na volitvah leta 1992, je bil januarja leta 1993 znova izvoljen za mandatarja za sestavo vlade. Leta 1994 mu je uspela združitev štirih strank v Liberalno demokracijo Slovenije, ki je zmagala na volitvah leta 1996 in 2000, Drnovšek pa je bil predsednik vlade. Skupaj s polletno prekinitvijo leta 2000, ko je pol leta Slovenijo vodila Bajukova vlada, je dr. Janez Drnovšek vodil štiri vlade. Leta 2002 je v drugem krogu volitev za predsednika republike premagal Barbaro Brezigar in postal predsednik Republike Slovenije. Izstopil je iz Liberalne demokracije Slovenije in odstopil kot predsednik vlade. Na obeh funkcijah ga je nasledil Anton Rop. Dr. Drnovšek je bil prepričan, da mora postati Slovenija članica Evropske unije in Nata. O njeni prihodnosti je organiziral pogovore s strokovnjaki z različnih področij. Oba dogodka je dočakal kot predsednik republike. V tej funkciji je še posebej proti koncu mandata prihajal v konflikt z vlado in njenim predsednikom Janezom Janšo. Iz protesta se ni udeležil nekaterih državnih proslav. S pokojnim predsednikom hrvaške vlade Ivico Račanom sta hotela rešiti mejni problem in sklenila sporazum, ki je v obeh državah ostal neuresničen. Še posebej je bil dejaven pri urejevanju razmer na Kosovu, za katerega je menil, da je edina rešitev neodvisnost, in v sudanski pokrajini Darfur. Predsedniške dolžnosti je 23. decembra lani predal Danilu Tuerku in se umaknil na svoj dom na Zaplani.

Ustanovil je Gibanje za pravičnost in razvoj in preko njega kot Janez D. sporočal javnosti svoja stališča do aktualnih vprašanj. Napisal je več knjig: leta 1966 knjigo Moja resnica, v kateri je opisal svojo izkušnjo z razpadom Jugoslavije, nato pa še knjige s področja duhovnosti.

Dr. Janez Drnovšek je bil zmagovalni tip politika s pogosto nevsakdanjimi načini delovanja. Bil je izobražen, potrpežljiv v pogajanjih, tudi trmast, če je bilo treba, vendar pripravljen na dogovor. V svetovni politiki je imel veliko prijateljev. Dobil je vse volitve: od prvih leta 1989 za člana predsedstva, do zadnjih leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 14. avgust 2012 / 07:00

Danes še olimpijsko rajanje

V nedeljo so se v Londonu končale tridesete olimpijske igre, slovenske olimpijce pa danes najprej čaka sprejem na Brdu pri Kranju, nato pa rajanje z navijači na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / petek, 26. junij 2015 / 07:00

RTC Krvavec lani z izgubo

RTC Krvavec je lani ustvaril 132 tisoč evrov čiste izgube, za kar je bilo po besedah njegovega predsednika krivo predvsem slabo vreme. Še vedno iščejo investitorja za prenočišča na Jezercih.

Bohinj / petek, 26. junij 2015 / 07:00

Najboljše v tujski sobi

Turizem Bohinj je skupaj s partnerji prejšnji teden v okviru projekta Skupaj za najboljše iz Bohinja predstavil Bohinjsko tujsko sobo, ki bo služila za avtentično bivanje in promocijo domačih proizvaj...

Kultura / petek, 26. junij 2015 / 07:00

Med sliko in glasbo

V petek, 26. junija, ob 19.30, se v Kristalni dvorani Sokolskega doma obeta nenavaden umetniški dogodek. Svoje moči bodo združili glasbeniki in likovni umetniki. Gre za multimedijski projekt Med sl...

GG Plus / petek, 26. junij 2015 / 19:17

Glej, begunec!

Slovenci slovimo po tem, da zlepa ne zapuščamo svojih domov. Še selimo se bolj malo, kaj šele, da bi bežali. V ZDA je to, da človek v življenju vsaj enkrat ali večkrat zamenja kraj bivanja...

Kronika / petek, 26. junij 2015 / 19:09

Nova družinska tragedija

Kranj – Na Gorenjskem se je v četrtek proti večeru, kot kaže, zgodila zgodila družinska tragedija. Kakor so potrdili na kranjski policijski upravi, je ženska osumljena uboja svojega partne...