Dan žalovanja za bivšim predsednikom

Danes je v Sloveniji dan žalovanja ob smrti bivšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.

Slovenija se bo z današnjim dnevom žalovanja, žalno sejo državnega zbora (prenos ob 13. uri) in množičnim vpisovanjem državljank in državljanov v knjigo žalosti v prostorih predsedstva Republike Slovenije dostojanstveno poslovila od svojega nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška. Dr. Janeza Drnovška bodo na njegovo željo v ožjem družinskem krogu pokopali jutri, v torek, v rojstnem Kisovcu pri Zagorju, kjer sta že pokopana njegova starša Silva in Viktor.

Ponoči s petka na soboto je umrl bivši predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Njegove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Zdravstvene težave so se nadaljevale kljub njegovi upornosti v boju z boleznijo. V zakonu se mu je rodil sin Jaša, v začetku leta 2006 pa je potrdil novico, da ima izvenzakonsko hčerko Nano Forte, znano glasbenico mlajše generacije.

 

Dr. Janez Drnovšek je bil rojen 17. maja leta 1950 v Celju. Diplomiral je na ljubljanski Ekonomski fakulteti in leta 1986 doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Najprej je bil zaposlen v domačem Zagorju in nekaj časa tudi v diplomatski službi tedanje Jugoslavije, leta 1989 pa je na volitvah za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije presenetljivo premagal Marka Bulca. V nevarnih in z vojno grozečih časih, ko je JLA žugala vsakomur, ki je želel spremeniti odnose v Jugoslaviji, je bil predsednik predsedstva in v tej funkciji predsedoval tudi konferenci neuvrščenih v Beogradu. Ko je JLA napadla Slovenijo, je zapustil Beograd in se vrnil v Ljubljano, kjer je bil glavni pogajalec z JLA in zvezno vlado, pri osamosvajanju Slovenije pa je pomagal tudi z dobrimi poznanstvi s pomembnimi svetovnimi politiki. Umik JLA iz Slovenije oktobra leta 1991 je predvsem Drnovškova zasluga. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika tedanje Liberalno-demokratske stranke, po padcu Peterletove vlade pa je aprila istega leta prevzel vodenje vlade. Ker je njegova stranka zmagala na volitvah leta 1992, je bil januarja leta 1993 znova izvoljen za mandatarja za sestavo vlade. Leta 1994 mu je uspela združitev štirih strank v Liberalno demokracijo Slovenije, ki je zmagala na volitvah leta 1996 in 2000, Drnovšek pa je bil predsednik vlade. Skupaj s polletno prekinitvijo leta 2000, ko je pol leta Slovenijo vodila Bajukova vlada, je dr. Janez Drnovšek vodil štiri vlade. Leta 2002 je v drugem krogu volitev za predsednika republike premagal Barbaro Brezigar in postal predsednik Republike Slovenije. Izstopil je iz Liberalne demokracije Slovenije in odstopil kot predsednik vlade. Na obeh funkcijah ga je nasledil Anton Rop. Dr. Drnovšek je bil prepričan, da mora postati Slovenija članica Evropske unije in Nata. O njeni prihodnosti je organiziral pogovore s strokovnjaki z različnih področij. Oba dogodka je dočakal kot predsednik republike. V tej funkciji je še posebej proti koncu mandata prihajal v konflikt z vlado in njenim predsednikom Janezom Janšo. Iz protesta se ni udeležil nekaterih državnih proslav. S pokojnim predsednikom hrvaške vlade Ivico Račanom sta hotela rešiti mejni problem in sklenila sporazum, ki je v obeh državah ostal neuresničen. Še posebej je bil dejaven pri urejevanju razmer na Kosovu, za katerega je menil, da je edina rešitev neodvisnost, in v sudanski pokrajini Darfur. Predsedniške dolžnosti je 23. decembra lani predal Danilu Tuerku in se umaknil na svoj dom na Zaplani.

Ustanovil je Gibanje za pravičnost in razvoj in preko njega kot Janez D. sporočal javnosti svoja stališča do aktualnih vprašanj. Napisal je več knjig: leta 1966 knjigo Moja resnica, v kateri je opisal svojo izkušnjo z razpadom Jugoslavije, nato pa še knjige s področja duhovnosti.

Dr. Janez Drnovšek je bil zmagovalni tip politika s pogosto nevsakdanjimi načini delovanja. Bil je izobražen, potrpežljiv v pogajanjih, tudi trmast, če je bilo treba, vendar pripravljen na dogovor. V svetovni politiki je imel veliko prijateljev. Dobil je vse volitve: od prvih leta 1989 za člana predsedstva, do zadnjih leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 10. avgust 2023 / 21:05

Kaj bo pa danes za kosilo

V kranjski porodnišnici na dan pripravijo več kot sto kosil za zunanje odjemalce, v kranjskem domu upokojencev že blizu dvesto, v preddvorskem domu si z vnovično vzpostavitvijo lastne domske kuhinje ž...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / četrtek, 15. julij 2010 / 07:00

Previsok račun za priklop na kanalizacijo?

Škofja Loka - V Dorfarjih, Formah in pri Sv. Duhu je zgrajena kanalizacija, česar so domačini sicer veseli, skrbi pa jih, da bodo plačevali trikrat večjo ceno priklopa, kot je pr...

Gospodarstvo / četrtek, 15. julij 2010 / 07:00

Novo vodstvo obrtno-podjetniške zbornice

Jesenice - Na mestu predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Jesenice je dosedanjega predsednika Tomaža Toma Mencingerja, ki je zbornico vodil dva mandata, zamenjal...

Preddvor / četrtek, 15. julij 2010 / 07:00

Lepše ob jezeru Črnava

Preddvor - Razpadajoče klopi in koši za odpadke ob jezeru Črnava v Preddvoru niso bili v ponos temu turističnemu kraju. V Turističnem društvu Preddvor so se zato odločili, da jih...

Zanimivosti / četrtek, 15. julij 2010 / 07:00

Poročila sta ju župan in župnik

Francka in Jernej Nunar z Zgornje Bele sta se prvo julijsko soboto po petdesetih letih ponovno poročila.

Medvode / četrtek, 15. julij 2010 / 07:00

V Medvodah štirje nagrajenci

Na slavnostni seji občinskega sveta občine Medvode, ki je bila v torek zvečer pred rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavrhu, je medvoški župan Stanislav Žagar osmič podelil občinska priznanja.