Odneslo brniški "svetilnik"

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 22. februar 2008 / 06:00

Minister za promet zahteva, da Kontrola zračnega prometa Slovenije skupaj s projektanti najde novo rešitev za objekte na Letališču Jožeta Pučnika z bistveno nižjim kontrolnim stolpom.

Ljubljana – Potem ko se je pretekli teden polegel prvi val prahu, ki ga je dvignila akcija policije in tožilstva v zvezi s sumom podkupovanja za pridobitev izvajalske pogodbe za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku, so postala vse pogostejša in glasnejša vprašanja o tem, ali naše osrednje letališče resnično potrebuje tak kontrolni stolp. Res je, da se je po dolgih desetletjih stagnacije ljubljansko letališče začelo izredno hitro razvijati, da se je promet v nekaj letih že skoraj podvojil in temu mora slediti tudi letališka infrastruktura.

Hiter razvoj na Brniku

Družbi Aerodrom Ljubljana, ki upravlja letališče, je treba priznati, da je v nekaj letih uspešno zastavila velik investicijski ciklus, ki je že dodobra spremenil videz, predvsem pa, kar je pomembno, zmogljivosti letališča tako za potniški kot tudi tovorni promet. Ob letališču so zrasli logistično-skladiščni centri, poskrbeli so za splošno letalstvo (poslovno in športno), že v tretje se dograjuje potniški terminal, prav pred mesecem smo poročali o gradnji steze za vožnje letal po tleh, ki je zmogljivost letališča v pogledu možnega števila vzletov in pristankov letal povečalo za več kot tretjino.

Dobra kontrola je pogoj varnosti

Varnega obratovanja letališča si ni mogoče predstavljati brez dobro organizirane, visoko strokovne službe kontrole letenja, ki mora seveda imeti tudi ustrezne delovne razmere. Ob tem kaže pripomniti, da ne gre le za vodenje letal pri pristankih in vzletih na letališču na Brniku, pač pa za kontrolo letenja nad celotno državo. Kontrola zračnega prometa Slovenije, ki je postala samostojno javno podjetje v popolni lasti države, namreč danes deluje na dveh lokacijah: v kleti stavbe na Kotnikovi ulici sredi Ljubljane in v obstoječem kontrolnem stolpu na Brniku. Ocene kažejo na to, da bi s sedanjimi zmogljivostmi kontrole leta 2010 prišlo do prezasičenosti slovenskega zračnega prostora, kar bi pomenilo, da bi se tujci začeli izogibati preletom prek Slovenije, ljubljansko letališče pa bi zastalo v svojem razvoju.

Kontrola letenje se samofinancira

Tak položaj je narekoval ureditev novih delovnih razmer, pri čemer so že v izhodišču načrtovali gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa, kjer bi združili vse naloge in potrebe te službe: kontrolo zračnega prometa, vodenje letal na preletih Slovenije, vodenje na letališču, informacijski in tehnični center, poslovne potrebe. Nov center kontrole letenja zato ne potrebuje le kontrolnega stolpa za vodenje letal na samem letališču, pač pa še vrsto drugih prostorov za naštete naloge. Zelo pomembno je pri tem poudariti, da se kontrola zračnega prometa ne financira iz državnega proračuna, torej od davkoplačevalcev, pač pa iz lastnih sredstev, med drugim tudi iz preletnih taks. To naj bi veljalo tudi za načrtovano investicijo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa.

Višino narekuje oddaljenost

In kje je vzrok za, kot mnogi trdijo, megalomanski projekt 99-metrskega kontrolnega stolpa? Izvirni greh je v izboru lokacije. Za nov center skupaj s stolpom so izbrali zemljišče tik ob cesti Kranj–Mengeš (kjer že desetletja stoji eno prvih letal Adrie – DC6), to pa je kar 750 metrov oddaljeno od vzletno pristajalne steze. Prav ta oddaljenost je vzrok za to, da bi imelo ljubljansko letališče, ki spada med mala letališča, enega najvišjih kontrolnih stolpov v Evropi. Ta naj bi stal po predračunih okoli 20 milijonov evrov, skupaj z vso infrastrukturo pa naj bi investicija po nekaterih ocenah presegla 30 milijonov evrov. Tako visok stolp, pogojen s potrebno preglednostjo nad celotnim letališčem, bi seveda nad pokrajino kar močno izstopal in mnogi so ga že poimenovali »brniški svetilnik«.

Kolikšna bo zamuda

Če zanemarimo zaplete z gradbeniško afero, zaradi katere so preklicali že tretji razpis za izbor izvajalcev, je verjetno usodo stolpa pretekli ponedeljek zapečatil minister za promet Radovan Žerjav. Minister zahteva, da Kontrola zračnega prometa Slovenije skupaj s projektanti najde novo rešitev za objekte na Letališču Jožeta Pučnika z bistveno nižjim kontrolnim stolpom. Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečko Janša, ki je sicer na zahtevo ministra v sredo odstopil, se je odzval s pripravo imenovanja nove skupine za pripravo novih načrtov. Jasno je, da je treba za nižji stolp najti prostor bliže letališki stezi. Oglasilo se je tudi Društvo kontrolorjev letenja (ki ima kar 122 članov) in izrazilo skrb nad takim razvojem dogodkov. Vse omenjeno namreč zagotovo pomeni večletno odlaganje gradnje, kar lahko omeji zračni promet nad Slovenijo.