V vročih dneh poskrbimo, da bodo živali imele na voljo svežo vodo in zavetje pred žgočim soncem. / Foto: Gorazd Kavčič

Obvarujmo živali pred vročino

Vročina je lahko za nezaščitene živali smrtno nevarna. Organizacija PETA zato poziva, da v času visokih temperatur nekatere živali, na primer pse, zavarujemo v notranjih prostorih, tiste, ki živijo na prostem, kot so ovce, osli in konji ali mačke, pa zaščitimo pred soncem in jim zagotovimo dovolj vode.

Ljubljana – Znano je, da vsako leto ogromno živali trpi in pogine zaradi vročine in pomanjkanja vode. V času, ko v Sloveniji prevladujejo temperature nad trideset stopinj Celzija v senci, je še toliko bolj nujno, da živalim priskočimo na pomoč in jim zagotovimo osnovno oskrbo. »Kdor vidi žival v stiski, pa ne more sam pomagati, naj si zabeleži lokacijo živali in takoj alarmira lokalni policijski urad s prošnjo za nujno pomoč,« poudarja Jana Hoger, strokovna referentka za živalske sostanovalce pri PETA.

Za živali je v vročem poletju odločilnega pomena, da imajo na voljo dovolj sveže vode. Psom in mačkam nastavimo skodelico z vodo in jo zjutraj in zvečer napolnimo. Živalim na pašniku morajo biti korita z vodo z lahkoto dostopna in jih je treba večkrat dnevno preveriti, poleg trave s pašnika pa naj se jim za krmo ponudi tudi seno. Ob vročih temperaturah naj se psi zadržujejo v notranjih prostorih. Tudi mačkam, ki živijo na prostem, moramo nuditi zadostno zaščito pred žgočim soncem. V pomoč so lahko kartonske škatle, utice ali druga zavetja. Za živali, ki se pasejo, je življenjskega pomena dobro prezračen, nadkrit prostor, ki nudi senco. Če je na voljo velik hladen hlev, je smiselno, da živali ob izjemno vročih dneh ali vsaj v opoldanskih urah pustimo v hlevu.

Posebej opozarjajo, da psov in drugih živali v vročini nikakor ne smemo puščati v avtomobilu. Kdor vidi psa, zaprtega v avtu, naj takoj pokliče policijo. Na sprehode s psom hodite v hladnejših jutranjih in večernih urah. Obstaja tudi nevarnost sončnih opeklin za ovce, zato morajo biti po striženju zaščitene pred neposrednim soncem.

Da živali trpijo zaradi vročine, opazimo, ko sopejo z odprtimi usti in jim jezik visi iz ust. Pregreto žival ali žival, ki je utrpela vročinski udar, je treba takoj prenesti v senco in njeno telo hladiti z vodo, pomagajo tudi mokri obkladki. Zagotoviti ji moramo vodo za pitje, ki ne sme biti ledeno hladna, in četudi se je stanje z ukrepi prve pomoči dozdevno izboljšalo, ji moramo priskrbeti veterinarko pomoč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / / 07:00

Lani uspešno črpanje evrov

V letu 2007 je Gorenjska iz slovenske malhe evropskih skladov načrpala skoraj devet odstotkov ali dobrih 34 milijonov evrov. Bo letos še bolje?

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...