V vročih dneh poskrbimo, da bodo živali imele na voljo svežo vodo in zavetje pred žgočim soncem. / Foto: Gorazd Kavčič

Obvarujmo živali pred vročino

Vročina je lahko za nezaščitene živali smrtno nevarna. Organizacija PETA zato poziva, da v času visokih temperatur nekatere živali, na primer pse, zavarujemo v notranjih prostorih, tiste, ki živijo na prostem, kot so ovce, osli in konji ali mačke, pa zaščitimo pred soncem in jim zagotovimo dovolj vode.

Ljubljana – Znano je, da vsako leto ogromno živali trpi in pogine zaradi vročine in pomanjkanja vode. V času, ko v Sloveniji prevladujejo temperature nad trideset stopinj Celzija v senci, je še toliko bolj nujno, da živalim priskočimo na pomoč in jim zagotovimo osnovno oskrbo. »Kdor vidi žival v stiski, pa ne more sam pomagati, naj si zabeleži lokacijo živali in takoj alarmira lokalni policijski urad s prošnjo za nujno pomoč,« poudarja Jana Hoger, strokovna referentka za živalske sostanovalce pri PETA.

Za živali je v vročem poletju odločilnega pomena, da imajo na voljo dovolj sveže vode. Psom in mačkam nastavimo skodelico z vodo in jo zjutraj in zvečer napolnimo. Živalim na pašniku morajo biti korita z vodo z lahkoto dostopna in jih je treba večkrat dnevno preveriti, poleg trave s pašnika pa naj se jim za krmo ponudi tudi seno. Ob vročih temperaturah naj se psi zadržujejo v notranjih prostorih. Tudi mačkam, ki živijo na prostem, moramo nuditi zadostno zaščito pred žgočim soncem. V pomoč so lahko kartonske škatle, utice ali druga zavetja. Za živali, ki se pasejo, je življenjskega pomena dobro prezračen, nadkrit prostor, ki nudi senco. Če je na voljo velik hladen hlev, je smiselno, da živali ob izjemno vročih dneh ali vsaj v opoldanskih urah pustimo v hlevu.

Posebej opozarjajo, da psov in drugih živali v vročini nikakor ne smemo puščati v avtomobilu. Kdor vidi psa, zaprtega v avtu, naj takoj pokliče policijo. Na sprehode s psom hodite v hladnejših jutranjih in večernih urah. Obstaja tudi nevarnost sončnih opeklin za ovce, zato morajo biti po striženju zaščitene pred neposrednim soncem.

Da živali trpijo zaradi vročine, opazimo, ko sopejo z odprtimi usti in jim jezik visi iz ust. Pregreto žival ali žival, ki je utrpela vročinski udar, je treba takoj prenesti v senco in njeno telo hladiti z vodo, pomagajo tudi mokri obkladki. Zagotoviti ji moramo vodo za pitje, ki ne sme biti ledeno hladna, in četudi se je stanje z ukrepi prve pomoči dozdevno izboljšalo, ji moramo priskrbeti veterinarko pomoč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 18. julij 2018 / 12:01

Otroci pozdravljajo

Pozdravljanje je znak olike in spoštovanja. Otroke smo povprašali, ali pozdravijo starejše ljudi, jim ti odzdravijo, se jim zdi pomembno, da se pozdravljamo, in kako se njihovo pozdr...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Kratkočasje med počitnicami

Za šolarje in dijake so se včeraj začele zimske počitnice, ki jim jih bodo v številnih društvih in organizacijah popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Več opreme, višji prispevek

Občine komunalni prispevek obračunajo glede na opremljenost zemljišča. Če bi plačilo komunalnega prispevka določala država, bi bil ta zagotovo nižji. Najvišji je v občini Gorenja vas-Poljane, kjer je...

Prosti čas / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Za kakšen dan bi se vrnili na Kmetijo

Minulo soboto, na valentinovo, so se v gostilni Bencak v Medvodah srečali nekateri junaki zadnjega resničnostnega šova Kmetija.

Kultura / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Sprašujemo se, kam

V Hiši kulture Gorenjskega glasa predstavljen likovno literarni projekt Kam.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.