Zmote radovljiških vladarjev

Minilo je moje prvo leto v radovljiškem občinskem svetu.

Hvaležen sem 687 občanom, ki so podprli program liste NSi in nama z dr. Mencingerjem zaupali odgovorno nalogo. Mirne vesti (priče so mi ostali svetniki, redki novinarji in še redkejši obiskovalci občinskih sej) lahko rečem, da sem se v prvem letu potrudil, da bi nam bila Radovljica prijaznejša, hkrati pa se čutim dolžnega, da povem, kaj je tisto slabo v naši politiki.

 

Politični program naše stranke se ne razlikuje bistveno od programov drugih strank in list. Saj se dejansko ne more. Na občinskem nivoju se pač ne more govoriti o t. i. levem programu in nasprotno desnem, o liberalnem ali bolj konzervativnem. Vsak projekt, ki se ga politični možje lotijo, je lahko le bolj ali manj v korist občine in njenih prebivalcev. In ravno tu sem opazil največje, milo rečeno, pomanjkljivosti in nedoslednosti ostalih izkušenih »političnih mačkov«.

 

Na program občine v največji meri vplivajo možje, ki že nekaj 10 let krojijo radovljiško politiko, kar je slabo. Naš župan ima podpisano koalicijsko pogodbo, ki mu zagotavlja mirno vladanje ob še tako čudnih predlogih. Menim, da če bi zares želeli delati v dobro občine, bi si podporo v občinskem svetu zagotavljali s strokovnimi predlogi, ki bi jih podpiralo čim več različnih svetnikov - ne pa vedno le podpisniki koalicijske pogodbe.

 

Izkušeni politiki mi očitajo, da sem premlad, da bi vedel, kaj je to politika in kako se sklepa kompromise. Vse preveč očitno pa je, da politiki z dolgim stažem odločanja o prioritetah občine pozabljajo na svojo glavno poklicanost - služenje občanom; postanejo samozadostni in nezmotljivi ter prepričani le v svoj prav.

 

Simon Resman, občinski svetnik NSi