Kranj, Prešernovo mesto

Ob kulturnem prazniku se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Kranju, kjer je zaradi bolezni 8. februarja 1849 tudi umrl. Spomin nanj pa je v Kranju še zelo živ.

Po njem je dobila ime glavna ulica skozi staro mestno jedro, v kateri stoji tudi njegov spominski muzej, in sicer v hiši, v kateri je pesnik služboval in bival zadnja leta svojega življenja, natančneje med letoma 1847 in 1849.

Prešernovo hišo so v muzej preuredili leta 1964. V njem hranijo pesnikova originalna dela, urejena je tudi soba z originalnim pohištvom. Na pročelju so ob stoletnici pesnikovega rojstva odkrili spominsko ploščo.

Nekdanje mestno pokopališče so leta 1951 preuredili v spominski park. V Prešernovem gaju so poleg nagrobnika dr. Franceta Prešerna tudi nagrobnik pesnika Simona Jenka, Majdičeva grobnica ter spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimirju Gortanu.

Na Glavnem trgu pred Prešernovim gledališčem, ki ga krasijo arkadne lope arhitekta Jožeta Plečnika, stoji pesnikov kip. Več kot štiri in pol metra visok bronasti kip dr. Franceta Prešerna je delo Frančiška Smerduja in Petra Lobode.

V prvem in drugem nadstropju Pavšlerjeve hiše so pred petimi leti uredili Galerijo Prešernovih nagrajencev. Stalna zbirka, ki jo vsako leto dopolnjujejo, obsega okrog petdeset del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada.

Ime dr. Franceta Prešerna nosi tudi ena od kranjskih osnovnih šol. Za šolo je letos jubilejno leto, saj bodo marca praznovali štiridesetletnico. Letos je vpisnih 666 učencev, v vseh štiridesetih letih pa jih je bilo okrog 38 tisoč.