Prostorske težave jeseniške knjižnice

Besedilo: Urša Peternel
ponedeljek, 11. februar 2008 / 06:00

Zaradi pomanjkanje prostora so police natlačene, kopica knjig leži kar na tleh, dobra tretjina vsega gradiva pa je nedostopna v kletnem arhivu.

Vsak Jeseničan je bil lani trikrat v knjižnici, izposodil pa si je trinajst enot gradiva. To je približno toliko, kot znaša slovensko povprečje. Je pa res, da si z eno člansko izkaznico knjige običajno izposoja celotna družina, včasih pa še bližnji in daljni sosedje. To je povedala direktorica Občinske knjižnice Jesenice Cvetka Tropenauer Martinčič na zadnji seji občinskega sveta, ko je predstavila delovanje knjižnice. Poudarila je, da Jeseničani radi zahajajo v knjižnico in radi berejo. Lani so tako v vseh enotah knjižnice našteli prek 123 tisoč obiskovalcev, ki so si izposodili prek 407 tisoč enot gradiva. Knjižnična zbirka je konec lanskega leta štela 131 tisoč enot gradiva, od knjig, revij do neknjižnega gradiva, kamor sodijo zgoščenke, DVD-ji in podobno. Samo lani so kupili prek 8200 kosov novega gradiva. V knjižnici torej sledijo novostim, pripravljajo najrazličnejše dogodke (lani so jih pripravili prek petsto) in si prizadevajo, da bi postali središče kulturnega dogajanja in druženja. Žal pa se soočajo s precejšnjimi prostorskimi težavami, zlasti na odraslem oddelku osrednje jeseniške knjižnice. Po besedah direktorice je prostorska stiska tako huda, da je dobra tretjina gradiva v kletnem arhivu, kar pomeni, da je nedostopna za obiskovalce. Police na oddelku so natlačene, prostora je malo, veliko knjig so prisiljeni imeti kar na tleh. Obiskovalci zaradi gneče ne morejo v miru izbirati knjig in po direktoričinih besedah so že začeli opažati, da obiskovalci ob enem obisku raje vzamejo po več izvodov hkrati, zato da lahko pridejo manjkrat.

»Knjižnica je neprijazna za obiskovalce in za zaposlene. Ne moremo pripravljati prireditev, razstav in podobnih dogodkov, s katerimi bi spodbujali branje. S tem se dela škoda Jeseničanom,« je poudarila Tropenauer Martinčičeva. Zato težko čakajo selitev v nove prostore, ki naj bi jih dobili v stavbi, ki bo zrasla na območju bivšega Fiproma. Župan Tomaž Tom Mencinger je v zvezi s tem dejal, da se na Občini zavedajo pomena knjižnične dejavnosti. Zavedajo se tudi prostorskih težav, zato so v projekte ureditve območja Fiproma vključili tudi gradnjo nove knjižnice. Zagotovil je, da se bo knjižnica v nove prostore lahko preselila v nekaj letih.