Zaradi prostorske stiske so knjige prisiljeni imeti tudi na tleh. (Foto: Anja Peternelj)

Prostorske težave jeseniške knjižnice

Zaradi pomanjkanje prostora so police natlačene, kopica knjig leži kar na tleh, dobra tretjina vsega gradiva pa je nedostopna v kletnem arhivu.

V knjižnici zelo težko čakajo selitev v nove prostore, ki naj bi jih dobili v stavbi, ki bo zrasla na območju bivšega Fiproma.

Vsak Jeseničan je bil lani trikrat v knjižnici, izposodil pa si je trinajst enot gradiva. To je približno toliko, kot znaša slovensko povprečje. Je pa res, da si z eno člansko izkaznico knjige običajno izposoja celotna družina, včasih pa še bližnji in daljni sosedje. To je povedala direktorica Občinske knjižnice Jesenice Cvetka Tropenauer Martinčič na zadnji seji občinskega sveta, ko je predstavila delovanje knjižnice. Poudarila je, da Jeseničani radi zahajajo v knjižnico in radi berejo. Lani so tako v vseh enotah knjižnice našteli prek 123 tisoč obiskovalcev, ki so si izposodili prek 407 tisoč enot gradiva. Knjižnična zbirka je konec lanskega leta štela 131 tisoč enot gradiva, od knjig, revij do neknjižnega gradiva, kamor sodijo zgoščenke, DVD-ji in podobno. Samo lani so kupili prek 8200 kosov novega gradiva. V knjižnici torej sledijo novostim, pripravljajo najrazličnejše dogodke (lani so jih pripravili prek petsto) in si prizadevajo, da bi postali središče kulturnega dogajanja in druženja. Žal pa se soočajo s precejšnjimi prostorskimi težavami, zlasti na odraslem oddelku osrednje jeseniške knjižnice. Po besedah direktorice je prostorska stiska tako huda, da je dobra tretjina gradiva v kletnem arhivu, kar pomeni, da je nedostopna za obiskovalce. Police na oddelku so natlačene, prostora je malo, veliko knjig so prisiljeni imeti kar na tleh. Obiskovalci zaradi gneče ne morejo v miru izbirati knjig in po direktoričinih besedah so že začeli opažati, da obiskovalci ob enem obisku raje vzamejo po več izvodov hkrati, zato da lahko pridejo manjkrat.

 

»Knjižnica je neprijazna za obiskovalce in za zaposlene. Ne moremo pripravljati prireditev, razstav in podobnih dogodkov, s katerimi bi spodbujali branje. S tem se dela škoda Jeseničanom,« je poudarila Tropenauer Martinčičeva. Zato težko čakajo selitev v nove prostore, ki naj bi jih dobili v stavbi, ki bo zrasla na območju bivšega Fiproma. Župan Tomaž Tom Mencinger je v zvezi s tem dejal, da se na Občini zavedajo pomena knjižnične dejavnosti. Zavedajo se tudi prostorskih težav, zato so v projekte ureditve območja Fiproma vključili tudi gradnjo nove knjižnice. Zagotovil je, da se bo knjižnica v nove prostore lahko preselila v nekaj letih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 29. avgust 2013 / 12:49

Misja ni več športni direktor

Po novem porazu nogometašev Triglava je v ponedeljek odstopil športni direktor Robert Misja.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...