Razstava o restavratorstvu in barbarstvu

V prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine so včeraj popoldne odprli razstavo o uspešnih restavratorskih in konzervatorskih projektih. Naknadno so jo dopolnili še s prikazom posledic nedavnega vandalizma nad bronastimi kipi.

Kranj – Razstava Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, ki so jo ob slovenskem kulturnem prazniku odprli včeraj ob 14. uri, nosi naslov Utrinki iz dela ZVKDS Kranj v novejšem obdobju in Prpelte k'r vidte. S slednjimi besedami naj bi namreč naročnik kraje kipov na Gorenjskem na »delo« poslal storilce. Kot je pojasnil vodja kranjskega zavoda Miloš Ekar, so sprva nameravali predstaviti le svetlejšo plat njihovega dela: »Razstavo smo se zaradi nesrečnih dogodkov v januarju, ko so na Gorenjskem ukradli in razrezali deset bronastih kipov, odločili dopolniti še z delom, ki opozarja na temnejšo plat naše službe: na neustavljivo in hitro propadanje kulturne dediščine.«

Kljub pomislekom, ali je spodobno prikazati posledice vandalizma, pa Ekar razstavo vidi kot »kričeč opomin, da je kulturna dediščina izpostavljena vse hujšim kapitalskim pritiskom«. Zaradi nestrinjanja jeseniškega in žirovniškega župana bo razstava nekoliko okrnjena od prvotno zamišljene, saj so na zavodu pridobili le soglasje župana Radovljice za prikaz ostankov kipa talca iz Drage pri Begunjah. »Zagotovili smo, da bo postavitev pietetna,« doda Ekar. Na stene so namestili panoje s fotografijami vseh ukradenih kipov pred uničenjem, ki obkrožajo posebno vitrino na sredini prostora, v kateri pogled najprej pritegne odtrgana stisnjena pest talca. »V vitrino smo dodali še nekaj neprepoznavnih kosov, da si bodo obiskovalci lažje predstavljali, v kakšnem stanju so bili kipi,« pove Ekar in doda, da imajo od desetih ukradenih kipov le devet obraznih delov. »Enega obraza torej ni ali pa je tako deformiran, da je nerazpoznaven.«

Drugi del razstave prikazuje nekatere uspešne restavratorske in konzervatorske projekte zavoda v zadnjih desetih letih na Gorenjskem. Predstavili so obnovo radovljiške Graščine, Janševega čebelnjaka na Breznici, Petrovčeve hiše v Cerkljah in Pocarjeve domačije v Mojstrani, ki je lani dobila nagrado sklada Evropa Nostra za uspešen konzervatorski poseg. Arheološki kotiček prikazuje najzanimivejša najdišča: Ajdno, Mali grad v Kamniku, kranjsko staro mestno jedro in Mošnje. Na ogled bo tudi rekonstrukcija rimske sončne ure, najdene v Mošnjah. Po Ekarjevih besedah sta v Sloveniji le dve takšni. Predstavili so še zahtevno umestitev novega kora v baročno cerkev v Grobljah, restavriranje ljudskih kmečkih stenskih fresk in obnovo zunanje poslikave cerkve v Kropi.

Z odprtjem razstave so uradno predali namenu tudi prostor za obdelavo in začasno hrambo arheoloških izkopanin, ki so ga pridobili s preureditvijo prostorov nekdanje fakultete.