Del poti je sklenjen

Tokrat vam še zadnjič pišem v svoji rubriki, ki je zaživela pred nekaj več kot dvema letoma in je morda koga potegnila, da se je športno premaknil in tako začel vlagati v svoj največji sklad, to je sklad zdravja, ki ga po vrednosti ne more preseči še tako tehnološko izpopolnjena materialna dobrina.

Prvotni namen te rubrike je bil, da se ponudi nekaj novega, enkratnega in z drugega zornega kota. Vse skupaj pa doseže namen, ko se besede uresničijo v dejanjih, kajti le takrat potem lahko tudi vrednotimo rezultat dela. Ker dejansko živimo v času, ko je šport postal dobro plačana industrija in tako vsebuje podkupovanja, goljufije ter razne afere, pa že več kot nujno potrebujemo nekaj, kar ostane naravno, narejeno iz zmesi, ki jo sami zgnetemo zgolj s svojo voljo, vztrajnostjo in odločnostjo. In iz tega lahko zgnetemo močan in krepak karakter, ki bo kljuboval oviram in preprekam na poti k zastavljenemu cilju, ki ni zgolj športni rezultat. To je tisti drugi pomen športa, ki sem ga sam vseskozi želel poudarjati, kajti ne gre zgolj in samo za merjenje moči na tekmovališču, temveč kaj iz vse te igre moči, hitrosti in spretnosti prenesemo v svoje življenje, da bo bolj polno, srečno in povezano s krepkimi vezmi med tistimi, s katerimi preživimo velik del svoje vsakdana. Rekreativnim športnikom je šport v veselje in dokaz, da nekaj zmoremo ter prestavljamo svoje meje, medtem ko vrhunski športniki že presegajo meje, in to nemalokrat po tveganih in umazanih bližnjicah. In največje zlo športa na tisti višji ravni je prikrivanje slabih dejanj. To pomeni uporabo nedovoljenih sredstev.

Sicer je izjemno lepo in navdihujoče spremljati svetovne rekorderje in osvajalce olimpijskih kolajn, ko brezhibno in s popolnostjo osvajajo žlahtne lovorike. Ta lovorika pa je žlahtna le, če je to rezultat trdega in dolgotrajnega dela, ki se začne že davno v mladosti in je polno zmag in porazov. Nekateri pa so silno neučakani in ti nimajo pravega karakterja. Prostor na vrhu je izredno majhen, saj imamo zmagovalca zgolj enega. Ostane nam potem še veliko prostora, kjer bomo lahko pristali. Ni važno, na katerem mestu pristanemo, važno je, da smo za dosego rezultata porabili svojo moč, voljo in vztrajnost. Vedno in vsakemu posamezniku pa se vsaj enkrat v življenju zagotovo ponudi priložnost, da postane zmagovalec. Kje in na katerem področju bo to, pa mu bo povedal zgolj tisti notranji glas. Šport tako lahko pomaga, da ravnamo bolje na raznih področjih svojega bivanja. Predvsem pa se izogibajmo skrajnostim, saj vsako pretiravanje škodi, in tisto mejo, do kam lahko sežemo, moramo sami spoznati, jo spoštovati, se ji približevati in velik del naloge je že opravljen. Pomembnejše od zmagovanja je zagotovo prizadevanje za dosego cilja.