Babićev song je Evrosong

Eni pravijo, da je "hitmaker", drugi, da je zaljubljen v evrovizijsko popevko. Njegove pesmi smo lahko slišali v Latviji, Ukrajini in na Finskem. Andrej Babić je glasbenik, ki neizmerno uživa v svojem ustvarjanju. Evrosong je zanj igrišče, kjer ga skoraj vsako leto srečamo z novo igračo.

Hrvaški glasbenik Andrej Babič se je rodil pred enaintridesetimi leti na Reki. Poleg tega, da je predan glasbi, zaključuje diplomo iz ekonomije, je tudi soprog in srečen oče že skoraj dveletnega sina. Njegova glasbena muza je življenje.

Prvo pesem je napisal že pred mnogimi leti, prvo 'resno', če lahko temu tako rečemo, pa pred enajstimi, ko je sodeloval na Dori, hrvaškem izboru za Evrosong. Od takrat naprej se njegova kariera le še vzpenja. Do danes je napisal precej odmevnih pesmi in sodeloval s številnimi znanimi imeni hrvaške pevske estrade in tudi s tujimi izvajalci. Pred petimi leti je na Dori zmagal s pesmijo Više nisam tvoja, ki jo je prepevala Claudia, dve leti kasneje je s Call me, ki so jo v Bosni in Hercegovini na izboru za pesem Evrovizije izvajali Feminnem, znova dosegel najvišjo uvrstitev, lani pa je s Cvetom z juga in našo Alenko Gotar osvojil slovensko Emo. Pesem se je dobro odrezala tudi na lanskem Evrosongu v Helsinkih. Seveda imajo poleg pesmi zasluge za dobro uvrstitev Slovenije tudi Alenkin šolan glas, njena karizma in dober tim. Pop operna skladba Cvet z juga je bil zadetek v polno.

Andrej piše pesmi, poje, sklada, igra inštrumente. Celo pleše. »Glasbeno pot sem začel v glasbeni šoli, kjer sem igral klavir. Prvi stik z zabavno glasbo pa sem doživel, ko sem postal član popularne skupine Putokazi, ki so znani po petju in zelo dobro dodelanih scenskih nastopih. Zadnje čase se največ posvečam petju kot spremljevalni pevec. Predvsem tu mislim na studijska snemanja in se niti ne spomnim več, kolikokrat sem to že počel. Velikokrat pojem spremljevalni glas na prireditvah, kot sta Dora, Porin (hrvaška verzija Gramyja) in številnih festivalih. Zagotovo pa v vsem, kar počnem, uživam.«

Andrej je v prvi vrsti glasbenik, kadar manjka 'pravih' tekstov, pa tudi sam piše. Zadnje čase pogosto. Tako besedilo nastaja vzporedno z glasbo. Zanj je to najboljši možni spoj glasbe in teksta. Trenutno živi od glasbenega ustvarjanja, kar je težko, sploh če želiš soliden dohodek. Delati na majhnem zasičenem glasbenem tržišču, kot ga ima Hrvaška, ni enostavno. Zato piše pesmi tudi za tuje izvajalce in seveda pričakovani dohodek je tako lahko večji. Seveda je vseeno, je pesem napisana za domač ali tuj trg, če ni hit. Včasih razmišlja o tem, da bi se odselil, odšel živet drugam. K preživetju družine prispeva veliko tudi Andrejeva žena. Kljub temu da ni glasbeno izobražena, da veliko na njeno mnenje. Meni, da je objektivnejša. Na njegovo srečo razume prednosti in slabosti njegovega dela.

Njegov največji hit verjetno predstavlja pesem Navodno, ki so ga skupaj zapeli Ivana Banfić in Hari Mata Hari. V Sloveniji smo za Andreja Babića prvič slišali, ko je napisal Mandoline, za katere še vedno misli, da so bile zmagovalna pesem Eme 2006. Poznamo še skladbe Cvet z juga, Ženska iz soli in Metulja. V Sloveniji sodeluje predvsem z Alenko Gotar in Sašo Lendero, razmišlja tudi širše, medtem ko je njegov trenutni cilj manj, a kakovostnejše delo oziroma manj pesmi, pa te uspešnice. Zanimivo je, da sodeluje samo s tistimi pevci, ki mu ustrezajo. Če preceni, da bo sodelovanje stresno, se mu raje izogne. Predvsem pa raje piše za ženske vokale.

Alenka je bila tretja 'sreča' na Emi. Po dveh drugih mestih na Emi je namreč resno razmišljal, če bi se sploh še prijavil, saj je dobil občutek, da njegove pesmi žiriji enostavno ne ustrezajo. Razmislil je in napisal Cvet z juga. Nekaj novega v njegovem repertoarju, saj še nikoli ni napisal pesmi, v kateri bi spojil pop in opero, je pa že kar nekaj časa razmišljal o tem. Alenka Gotar je bila idealna odločitev za tovrstno kombinacijo. Sama včasih poudari, da je bil Andrej tisti, ki je iz nje naredil slovensko zvezdo, čeprav, ko ga je videla prvič, nikoli ne bi pomislila, da piše uspešnice. Na koncu se je izkazalo, da je pravi leksikon pop glasbe, nekdo, ki ve veliko o Evroviziji, pa še odličen skladatelj ter producent. Pravi, da je krasen človek, rada dela z njim in upa, da bosta še sodelovala, saj sta dobitna kombinacija, ki še lahko zmaguje na glasbenih področjih.

Zakaj ga Evrosong tako privlači? Na to vprašanje Andrej ne ve odgovora. Verjetno mu je ostal občutek še iz otroštva, ko smo 'gledali Evrosnog in govorili o njem v presežnikih'.

»Evrosong je danes dobra zabava za televizijske gledalce, predvsem šov, ki mu glasba pridno služi. Gre pravzaprav za festival, kjer precejšno vlogo igrajo tako politika, interes kot kapital. Nastopajoči so samo marionete, ki naj na vse skupaj gledajo kot na veliko izkušnjo in se lepo imajo.«

Seveda mu je kot Ema bližje Dora. Smeje doda, da je logično, saj se odvija v Opatiji, kar je le petnajst minut od njegovega stanovanja. Glasbeno pa mu obe pomenita veliko - obe predstavljata izbor pesmi za Evrovizijo. Kot Hrvat gleda na Doro z drugačnimi očmi, skupaj z Emo pa sta v profesionalnem smislu enaki in ju s te plati jemlje zelo resno.

Velikokrat se zgodi, da pevci, pisci glasbenih besedil, skladatelji slej ko prej začnejo razmišljati širše. Andrej razmišlja o muziklu. Zaenkrat je to zanj še prezahtevno delo - glede na glasbeno zvrst: »Predvsem tu mislim na libreto. Ponavadi je namreč tako, da ljudje, ki pišejo dobre dialoge, niso dobri v verzih ali obratno. Ne upam še narediti literarne podlage za muzikal, vendar imam še čas. Sem še mlad.«