Andrej Kokot, ki velja za najstarejšega slovenskega stand up komika, med enim svojih nastopov. / Foto: arhiv Andrej Kokot

O sebi, nas, svetu …

Pesniški prvenec Andreja Kokota z naslovom Misli o »O« je zbirka njegovih razmišljanj o sebi samem in družbi ter svetu, ki ga obkroža in v katerem živimo.

Kratka pesem z naslovom O zgodbah je ena iz pesniškega sklopa Izpovedni O. Takole gre: Koliko zgodb v življenju je, ki jih boš preslišal, in koliko, ki jih ne boš napisal? Pred seboj imamo prvenec Radovljičana Andreja Kokota, pesniško zbirko Misli o »O«, ki jo je v zrelih letih izdal ne dolgo tega. Kdaj se je torej avtor srečal z elitnim opravilom, kot je pesništvo pred nedavnim označil pesnik Niko Grafenauer. »Kot mnogi drugi sem prve pesmi napisal že davno tega, v gimnazijskih letih. V času študija sem se naučil igranja kitare, pa sem pisanje pesmi združil z glasbo in sem komponiral kantavtoske skladbe. Sredi osemdesetih sem imel svoj zadnji nastop, saj je sledilo moje intenzivno poklicno obdobje, najprej v novinarstvu in potem v različnih službah, največkrat povezanih s kulturo. To preprosto ni bil čas za pisanje pesmi,« razlaga Andrej Kokot in v duhovitem tonu doda, da je bil najbrž en Andrej Kokot, sicer njegov stric, žal lani preminuli znani pesnik s Koroške, povsem dovolj za Slovenijo. Radovljiški Andrej je bržkone podedoval talent po njem.

Svojo prvo pesniško zbirko je začel snovati pred tremi leti iz neke notranje nuje. Povsem neobremenjeno so začele nastajati pesmi o tem in onem. »Ti so nekakšna zgodba o različnih področjih življenja, o stvareh, o katerih sem razmišljal. Ko se jih je nabralo več, sem pesmi začel združevati v posamezne sklope. Moj slogan je namreč »vse, kar je moje, nosim s seboj« ali latinsko omnia mea mecum porto. Osemnajst črk, osemnajst sklopov,« o pesniškem snovanju pove Andrej. Pesmi so torej njegova osebna prtljaga, ki je vselej z njim. Seveda je pesmi za zbirko nekoliko »oklestil«, v knjigi neobjavljene pa predstavlja na svoji spletni strani. Pesmi so napisane v prostem verzu, brez rime. »Prve pesmi so nastale v prostem verzu, zato sem z njim nadaljeval. Tak pristop se mi je zdel najboljši za to, kar s pesmimi želim povedati. Tako so nekatere pesmi kratke, skoraj haikuji, spet druge moje misli so obdelane v nekoliko daljši obliki in bralcu dopuščajo njegovo lastno interpretacijo in čutenje,« o svojem načinu pisanja pripoveduje pesnik, ki kljub temu, da gre za osebnoizpovedne pesmi, bralcu pušča odprt prostor za različno razumevanje v pesmi zapisanega. Kot je povedal, je zbirka tudi neke vrste družinski izdelek, saj jo je lektorirala žena Mendi, sin Gašper pa je s svojimi fotografijami, ki so pravzaprav tudi nekoliko drugačne razglednice, prispeval grafično opremo.

Odzivi na zbirko so zelo različni. Bralci menijo, da jih pesmi dosegajo v več plasteh. Ob prvem vtisu so jim ene pesmi bližje kot druge, vsako naslednje branje pa odkriva večplastnost pesmi, kar odpira nova spoznanja. Zato pesmi lahko delujejo in živijo v prostoru. Med pesmimi ne manjka tudi humornih iskric in besednih iger, ki so tudi ena Andrejeva značilnosti. Pogosto jih uporablja v svojih stand up nastopih.

Kot je povedal, se je odločil za samozaložbo, saj se nerad ves ponižen postavlja v vrsto pred slovenskimi založbami in čaka na morebitno subvencijo države, ki bi olajšala izid. »Petindvajset let sem že izgubil, zdaj jih ne želim več. Mogoče je bil zdaj tudi pravi trenutek, ko je dozorel pravi čas, da svoje pesmi predstavim tudi javnosti,« je še povedal Andrej Kokot, ki je zbirko na različnih večerih že predstavil javnosti. Na predstavitvi branje pesmi običajno združi s kantavtorskim nastopom in nekaj stand up komike. Sicer se v zadnjem času veliko ukvarja tudi s pisanjem različnih avtorskih besedil za praktično uporabo, sloganov, reklamnih oglasov za podjetja in blagovne znamke, v načrtu ima novinarske delavnice za srednje šole, predava o kreativnem pisanju in javnem nastopanju … Letos je končal tudi svoje prvo dramsko delo, ki ga namerava v kratkem v uprizarjanje ponuditi slovenskim gledališčem. Pesniška zbirka Andreja Kokota Misli o »O« je naprodaj tudi v časopisni hiši Gorenjskega glasa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 30. maj 2017 / 07:51

Požar v pakirnici

Tržič – V torek nekaj pred 8. uro je zagorelo v pakirnici podjetja AB Tokos v Tržiču. Požar so pogasili gasilci iz Tržiča in Bistrice pri Tržiču, kasneje pa so s termo kamero še pregledali prostore...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 18. november 2015 / 12:13

Četrt stoletja kasneje

Pred 25 leti so se v Poljčah člani tedanje vlade in poslanci koalicije Demos odločili, da bo referendum o odločitvi za samostojno državo 23. decembra 1990. So se Slovencem tedanje sanje ur...

Škofja Loka / sreda, 18. november 2015 / 12:09

Nov prostor Studia Miklavc

V Studiu Miklavc v Škofji Loki so prvi petek v novembru zaznamovali z dvema dogodkoma – prvim dnevom izida poštne znamke z motivom tekmovalnega čevlja za tek na smučeh Alpina ESK PRO, ki so ga oblikov...

Kranj / sreda, 18. november 2015 / 12:06

Sedem desetletij izobraževanja

S svečano akademijo v Kongresnem centru Brdo so v ponedeljek zaznamovali sedemdesetletnico Šolskega centra Kranj. Ob jubileju jih je že dopoldne obiskal predsednik republike Borut Pahor, ki si je vzel...

Gospodarstvo / sreda, 18. november 2015 / 12:02

Ujme »sekajo« po svoje

V gozdnogospodarski enoti Mežakla so v minulih desetih letih zaradi naravnih ujm posekali dve petini lesa več, kot so načrtovali. V zavodu za gozdove dajejo v načrtu za naslednje desetletno obdobje po...

Gospodarstvo / sreda, 18. november 2015 / 12:02

Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč

Kranj – Po podatkih geodetske uprave se je število prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prvim polletjem opazno zmanjšalo – pri kmetijskih zemljišč...