Država se je izkazala kot slab gospodar

Ob koncu minulega leta je Ločane šokiralo dejstvo, da iz Starološkega gradu odhaja poštni muzej, občini pa ostaja prazna in propadajoča stavba. Tudi o tem je bila beseda z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem.

Škofja Loka - Tik pred koncem minulega leta so bile na treh voliščih v Škofji Loki vnovične županske volitve, ki jih je terjala odločitev upravnega sodišča. Na Godešiču, Gostečah in pri Svetem Lenartu so volivci znova odločali, ali naj bo župan občine Škofja Loka še naprej Igor Draksler ali pa naj ta položaj zasede njegov protikandidat v drugem krogu predlanskih lokalnih volitev Dušan Krajnik. Če je šlo tedaj za las (16 glasov razlike), je bila tokrat odločitev veliko bolj prepričljiva. Draksler je dobil 199 glasov več od nasprotnika in bil tako znova izvoljen. O rezultatu volitev je občinska volilna komisija januarja poročala občinskemu svetu in ta je potrdil rezultat volitev.

Kaj se v občini dogaja po vašem zmagoslavju na vnovičnih županskih volitvah sredi lanskega decembra?

»V tem trenutku pripravljamo rebalans proračuna za leto 2008 (predvidevamo obravnavo februarja) in proračun za leto 2009 (predvidevamo obravnavo na marčevski seji občinskega sveta), kar je sedaj naša najpomembnejša naloga. Do pomladi moramo tako vse želje, ki so v prostoru, uskladiti z realnimi možnostmi in tudi možnimi pridobivanji evropskih sredstev. Na tem pospešeno dela občinska uprava.«

Ta čas se iztekajo roki za vložitev dokumentacije za projekt urejanja povodja Sor, kjer kandidirate za evropska sredstva. Vam bo uspelo?

»Na ministrstvo za okolje smo že oddali vlogo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, sredi februarja pa je rok za oddajo projekta za vodovode. Takšen je tempo vseh občin. To pomeni, da je prvi del naloge opravljen, bo pa do izdaje odločbe treba opraviti še kar veliko dela. Treba bo pridobiti služnostne pogodbe za vse te komunalne objekte (gre za kar 1200 pogodb, več kot jih je v vseh dosedanjih v občinskih sefih). Če naši občani ne bodo pripravljeni podpisati služnostnih pogodb za tista zemljišča, po katerih bodo tekli komunalni vodi, se lahko zgodi, da bodo projekti zaradi tega, žal, odpadli. V primeru, da ne bo nobenih težav, pa računamo, da bi pogodbe uspeli zbrati do aprila. Aprila naj bi jih obravnaval še občinski svet, ob tem bo potrebno izdelati še investicijski program, ki mora biti potrjen na občinskem svetu. Šele na podlagi vseh teh dokumentov nam ministrstvo za okolje in prostor izda odločbo o pridobitvi evropskih sredstev.«

In kdaj lahko računate, da jih boste v resnici dobili?

»Ko imaš odločbo, imaš možnost koristiti evropska sredstva, ni pa jih še v proračunu. Prva sredstva pričakujem prihodnje leto.«

V okviru projekta Porečje Sor pa se trenutno ukvarjate s komunalno ureditvijo naselij Godešič in Reteče …

»Razgrnili smo lokacijski načrt za komunalno ureditev teh naselij, dobili smo tudi več pripomb, ki jih bo sedaj pregledala stroka in ugotovila, ali so kje možne spremembe. Nato bo treba sprejeti stališča do pripomb, to lahko storim bodisi sam bodisi to lahko stori občinski svet. Nato je treba vse to skupaj uskladiti in usklajene sprejema občinski svet.«

Na zadnji seji občinskega sveta ste sprejeli spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa v občini. Kaj se bo z njimi spremenilo v prometnem režimu?

»Odlok smo spremenili skladno z zakonom o cestnem prometu. Poglavitne spremembe se nanašajo na kršitelje prometne signalizacije in na nedovoljeno parkiranje na javnih površinah, opredelili smo, kje lahko delujejo naši redarji in kako lahko kaznujejo kršitelje. Ta odlok tudi občutneje posega v prometni nered na Mestnem trgu. Stanovalcem na Mestnem trgu, za katere bomo v prihodnje zgradili parkirišča zunaj mestnega središča, do izgradnje parkirišč dovoljujemo nočno parkiranje na Mestnem trgu. To velja samo za tamkajšnje prebivalce, za tiste, ki imajo za svoje vozilo nalepko. Po objavi odloka v uradnem listu bomo vse obvestili o novosti, nato pa začeli tudi z ustreznimi sankcijami za kršitelje. Želimo vzpostaviti red pri parkiranju, podnevi namreč ne želimo imeti Mestnega trga preplavljenega s pločevino in se z dvestotimi ljudmi, ki živijo na tem območju, prepirati o parkiranju. Spremenjeni odlok ureja tudi dostavo. Nadzor nad izvajanjem spremenjenega režima bodo izvajali naši redarji: sedaj je pripravljen razpis še za dva redarja, tako da bo obvladovanje tega problema lažje. Sicer pa bomo stanovalce mestnega središča in druge občane o novostih prometnega režima še podrobneje obvestili potem, ko bo odlok objavljen v uradnem listu in bodo spremembe že veljavne. «

Mestni trg pa je postal tudi gradbišče, torej so se že začela gradbena dela pri Sokolskem domu?

»Začeli smo s fizično obnovo Sokolskega doma. Pričakujem, da bo ta končana v dveh letih. V tem času bodo za potrebe kulture odprte druge dvorane (dvorana v Stari Loki, gledališče, dvorana v Groharjevi šoli). Že sedaj se jasno kaže, da mestu (trinajstemu največjemu v državi) manjka ustrezen prostor za prireditve. Ocenjujemo, da bomo za ta projekt do konca (zgrajeno naj bi bilo ob koncu leta 2009) urejanja namenili približno 2,6 milijona evrov. Od tega bomo od norveškega finančnega mehanizma dobili 211 tisoč evrov zagonskih sredstev.«

Kaj je s štirimi »loškimi sramotami«, hotelom, kopališčem, Vahtnco, Krono, za katere je pred nekaj meseci lastnica, Zavarovalnica Triglav, objavila razpis za prodajo?

»Za Vahtnco in Krono obstaja upanje, da bosta v kratkem prodani. Ocenjujem, da ima Triglav za ta dva objekta primernega ponudnika in je že skrajni čas, da se sklene pogodba in se odpravita vsaj dve od tako imenovanih »loških sramot«. Pri investiciji je občina seveda pripravljena sodelovati, kolikor kot javni sektor seveda lahko.«

Škofja Loka, odkoder izvira oče poštne znamke Lovrenc Košir, je nedavno izgubila Poštni muzej, ki je domoval v Starološkem gradu. Kaj sedaj?

»Tehniški muzej bo svojo zbirko iz Starološkega gradu umaknil, seli se v Polhov Gradec. Pred dobrim tednom sem bil s sodelavko na ministrstvu za delo, kjer smo se dogovorili za skupni sestanek še z ministrstvom za kulturo. Na njem naj bi se dogovorili, kaj bomo naredili s tem kulturnozgodovinskim spomenikom v Škofji Loki, ki je v lasti države. Ne pristajam namreč na to, da nam spomenik, ki je v lasti države in ki ga je država tudi zaščitila, propada tako rekoč pred nosom, ker ga niso sposobni upravljati. Naše prepričanje je, da moramo skupaj najti primerne programe, ki lahko tak objekt normalno vzdržujejo. Sedaj ga ima v upravljanju ministrstvo za delo in ocenjujem, da z njim ni upravljalo posebej gospodarno. Že pred dvema letoma smo jim povedali, da če bi popravili streho, potem bi morda ministrstvo za kulturo, ki ima manjši proračun, lahko v grad namestilo kak program. Jasno sem tudi povedal, da dokler je grad v takšnem stanju, v občini Škofja Loka ne vidimo nobene možnosti, da objekt vzame v svojo bilanco. Sedaj moramo najti ustrezno vsebino za grad, kar pa utegne biti precejšen problem, saj naj bi bil ta takšen, da se bo sam financiral. Nadaljevanje te zgodbe pa je tudi bazen v objektu centra slepih in slabovidnih. Ministrstvo za delo nam je želelo zapreti tudi tega, vendar smo ga sedaj sprejeli v upravljanje, čeprav je stanje v njem katastrofalno, podobno kot v gradu. Po oceni naših športnih delavcev v njem lahko zagotovimo enajsturno zasedenost. Seveda pa je potrebno v naslednjih letih vanj vložiti precej denarja in ob dejstvu, da bo vanj vlagala občina, naj bi prišlo tudi do brezplačnega prenosa objekta z države na občino. Ocenjujemo, da bo treba vanj vložiti pol milijona evrov. Ves objekt je energetsko potraten in nevzdrževan, ker je imela država do njega enako negospodaren odnos, kot denimo do gradu.«

Pred kratkim ste v Škofji Loki od gostov iz pobratenega belgijskega mesta Maasmecheln za prizadete v poplavah prejeli precejšnjo donacijo. Zbrali so precej denarja in vam izročili ček. Za kaj boste porabili donatorski denar?

»V pobratenem mestu Maasmecheln (svoje čase rudarskem kraju) je največja kolonija Slovencev v zahodni Evropi. Eden od meščanov slovenskega rodu, ki prek spleta vsak dan sledi dogajanju v Sloveniji, je ob poplavah septembra lani prvi obvestil podžupana Jefa Albrechtsa, kaj se je dogajalo na Škofjeloškem. Takoj so nas poklicali in se pozanimali, kaj je pri nas narobe, in bili tudi pobudniki cele vrste dobrodelnih dogodkov: loterije, dobrodelne večerje z generalnim sekretarjem belgijske vlade, humanitarnih koncertov … Nedavno tega so nam izročili v tej akciji zbranih 19 tisoč evrov, prihaja pa še črpalka v vrednosti 3000 evrov za škofjeloško gasilsko društvo. Odločili smo se, da bomo ves denar namenili Zavodu za šport za obnovo športne dvorane Poden. Zelo smo zadovoljni in hvaležni nad odzivom iz Belgije, kjer se je znova izkazalo, da prijatelje spoznaš v nesreči.«