Protikadilski zakon - odzivi kadilcev

Besedilo: Mag. Silvana Gasar
sobota, 26. januar 2008 / 06:00

Pri napovedovanju vedenja moramo poznati situacijo in osebnost ljudi. Sedanja situacija gostinskih lokalov je znana: kajenje je povsod prepovedano in dovoljeno samo še na vedno bolj mrzlih terasah, brez zavetja. Ker prezebanje na mrzlem vetru nikomur ni všeč, velik del nekdanjih gostov - kadilcev v lokale skoraj ne zahaja več. Praksa je to že pokazala, vprašanje pa je, kako bo v bodoče. Bo velik del kadilcev opustil ali zmanjšal kajenje in se vrnil nazaj v lokale? Da bi lahko delali napovedi o tem, je treba vedeti, kaj je značilno za kadilce, kaj jih razlikuje od nekadilcev.

Navajam samo bistvena odkritja priznanih znanstvenih raziskav, ki so pokazale naslednje. Kajenje ni samo slaba navada, pač pa močna zasvojenost, primerljiva s trdimi drogami. Okoli devetdeset odstotkov kadilcev je zasvojenih z nikotinom. Celo alkohol je laže opustiti kot kajenje. Od tistih, ki bi radi prenehali kaditi, uspe samo dvema do trem odstotkom – v povprečju šele po petih do šestih neuspelih poskusih. Večina teh se močno zredi. Zunanji pritiski k prenehanju pogosto le poslabšajo situacijo. Poskusi zmanjšanja kajenja se pri zasvojencih hitro končajo s staro količino. Število povratnikov, ki znova začnejo kaditi, je izredno visoko, skoraj tako kot pri heroinu in kokainu. En sam »dim« lahko vodi do ponovitve. Okrog petdeset odstotkov povratnikov se vrne h kajenju v prvih dveh tednih, velika večina v pol leta. Nekaterim spodleti tudi več let po prenehanju. Nikotinska zasvojenost je povezana z geni; posedovanje t. i. »protikadilskega gena (SLC6A3-9) zmanjša tveganje, da bo oseba začela kaditi, kadilci s tem genom pa laže prekinejo kajenje za dalj časa. S kajenjem kadilci regulirajo čustvena stanja. Nikotin močno izboljša razpoloženje, zmanjša negativne občutke anksioznosti, žalosti, dolgočasja in depresije. Ob odtegnitvi nikotina se razpoloženje zelo hitro poslabša, ljudje pogosto zapadejo v negativna čustvena stanja, lahko tudi resno depresijo. Strokovnjaki menijo, da se bo zaradi upadanja kadilcev povečal delež ljudi s psihiatričnimi problemi, še posebej depresivnih. Nikotin močno vpliva na delovanje možganov. Brez redne »doze« nikotina se zasvojenec ne počuti »pravega«. Že štiri ure po zadnji cigareti upade električna aktivnosti možganov, zelo hitro se začno slabšati pozornost, spomin in logično sklepanje, kar lahko traja presneto dolgo. Težave s pozornostjo, učenjem, spominom in mišljenjem so pri nekaterih zasledili še po devetih letih abstinence. Kaže, da se pri nekaterih stanje sploh nikoli ne normalizira. Zato se mnogi vrnejo h kajenju.

Če povzamem, je torej daleč najbolj verjetno, da pravi nikotinski zasvojenci (kar je velika večina kadilcev) kajenja ne bodo opustili. Kadili bodo še naprej, četudi na skrivaj. Raziskave kažejo tudi to, da alkohol, kofein in mastna hrana delujejo kot spodbujevalci kajenja. Kadilci radi »kakega prižgejo« zlasti ob pijači, kavici in po dobrem obroku. Ampak v lokalih je zdaj to prepovedano. Ker je za zasvojence tipično, da se bodo prej odrekli vsemu drugemu kot svoji »ljubi drogi«, ni kaj dosti dvoma, kaj bo odpisano. Ob takem zakonu bodo lokali večino kadilskih gostov izgubili. Morda se bodo spomladi spet vrnili na terase, če se medtem ne bodo že povsem odvadili lokalov in jih zamenjali z domačimi »žuri«.

Da bodo kadilce zamenjali nekadilski gosti? Malo verjetno! Raziskave kažejo, da imajo ljudje s »protikadilskim« genom (ti so zelo pogosto nekadilci) šibkejšo potrebo po iskanju novosti, vzburjenja, tveganja. Drugič, zaradi svojega vpliva na možgansko vzburjenje, nikotin še zlasti »potegne« ekstraverte, medtem ko introverte odbija. Zato je med ekstraverti znatno več kadilcev kot med introverti. Ekstraverti so odprti, živahni, zgovorni, družabni, iščejo novosti, dogajanje, vzburjenja ipd. Introverti pa so zaprti vase, mirni, plašni, tihi, ne marajo vzburjenj, močnih dražljajev, množice, gneče, hrupnih dogajanj ipd. Kaj pravite, kateri bolj ustrezajo tipičnim gostom lokalov, še zlasti nočnih? In še namig na druge posledice vse bolj ostrih prepovedi kajenja: ali pri nas še ni dovolj debelih, duševno bolnih, depresivnih in pri delu popolnoma neučinkovitih ljudi?